Toda morda obstajajo tudi drugi razlogi za slabši spanec starejših. Starejši pogosto pravijo, da imajo težave s spanjem. Več kot polovica jih poroča o motnjah spanja, od četrtine do tretjine pa jih ima resne težave z nespečnostjo.

Zdi se, da sta glavni težavi dve: zvečer zaspati; in/ali se zjutraj prezgodaj zbuditi, pri čemer ne moremo nazaj zaspati.
V nekaterih primerih se težave s spanjem še poslabšajo zaradi zdravstvenih težav starejših, ki jih skušajo reševati s kupom ‘zdravil’, ki pa le prekrivajo simptome in s stranskimi učinki ustvarjajo resne težave – med drugim vplivajo tudi na slabšo kakovost spanja.

Pomanjkanje spanja lahko resno vpliva na imunski sistem in številne druge vidike zdravja, vključno z dobrim počutjem, zbranostjo, ipd., ter povzroča zaspanost čez dan in večje tveganje za nesreče.

Starejši tudi težje zaspijo čez dan, tudi če si tega želijo ali so celo zelo zaspani in utrujeni.

Ugotoviti, koliko spanja potrebujejo ljudje različnih starosti, je težje, kot se zdi. Seveda lahko izmerite, koliko ur spanja ljudje dejansko prespijo, in če to storite, ugotovite, da starejši ljudje v povprečju spijo krajši čas kot mlajši, vendar to pove le, da spijo manj, ne pa, da potrebujejo manj spanja.

Zdravniki nespečnosti pri upokojencih pogosto ne jemljejo resno: v neki študiji je 69 % starejših ljudi poročalo o težavah s spanjem, vendar kar 81 % primerov ni bilo zabeleženih v bolnikovem kartonu.

Ena od hipotez je, da proces staranja zmoti cirkadijski ritem, zaradi česar se zbujajo prej, kot bi se morali.

Če si torej za trenutek predstavljamo, da starejši ljudje potrebujejo enako količino spanja, zakaj potem spijo manj? Ena od hipotez je, da proces staranja zmoti njihov cirkadijaski ritem, zaradi česar se zbudijo prej, kot bi se morali. Študije so pokazale, da se notranja ura res premakne, zaradi česar gredo zvečer prej spat; zjutraj pa se prej zbujajo. Morda še vedno potrebujejo spanec, vendar ga ne morejo dobiti dovolj; poleg tega spanec ni tako kakovosten kot v mladosti.

Ruska raziskava

V neki študiji iz Rusije je 130 udeležencev zjutraj odšlo v laboratorij in tam ostalo cel dan in čez noč. Osebje jih je ves čas držalo budne in jih redno spraševalo, naj ocenijo, kako zaspani se počutijo. Ti občutki zaspanosti se spreminjajo podnevi in ponoči, pri poskusih s pomanjkanjem spanja, kot je bil ta, pa so odraz procesov, povezanih s telesno uro, kot so spremembe telesne temperature ob različnih dnevnih urah in sproščanje hormona melatonina v večernih urah.

V možganih prostovoljcev so večkrat podnevi in ponoči izmerili tudi aktivnost počasnega valovanja. Ugotovili so, da so se starejši ljudje ponovno počutili zaspani ob drugih urah kot mlajši ljudje in da so imeli različne časovne poteke aktivnosti počasnega valovanja v možganih.

Avtor študije Arkadij Putilov meni, da sta za skrajšanje časa spanja lahko odgovorna dva mehanizma:

  1. v srednjih letih oslabijo procesi, na katerih temeljijo oscilacije počasno-valovnega spanja, zaradi česar je težje zaspati;
  2. poleg tega pa v starejših letih oslabi tudi cirkadijski ritem, saj oslabijo spremembe telesne temperature in sproščanje hormona melatonina.

Vlogo vpliva cirkadijskih ritmov na motnje spanja pri starejših ljudeh potrjujejo povsem novi podatki, pridobljeni z uporabo aplikacije za pametne telefone Entrain, ki so jo razvili raziskovalci na univerzi Michigan v Ann Arborju.

Spremembe telesne ure starejšim preprečujejo spanje in jih ohranjajo budne

Uporabniki aplikacije so vprašani o svojih tipičnih vzorcih spanja in med mladimi so bili zgodnji vstajalci in nočne sove; skupina starejših pa je bila bolj homogena.

Večina starejših se je zgodaj zbudila in šla razmeroma zgodaj spat. Vendar pa ugotovitev, da starejši spijo ob bolj specifičnih urah, kaže na to, da obstaja ožji razpon časov, v katerih lahko ljudje po upokojitveni starosti zaspijo in ostanejo zaspani.

Spremembe v telesni uri torej starejšim preprečujejo, da bi zaspali, in jih ohranjajo budne, zato je morda mit, da potrebujejo manj spanja. Prav tako spanje tekom dneva ne preprečuje spanja ponoči, temveč je pomanjkanje spanja ponoči krivo za zaspanost podnevi, zato morajo podnevi zadremati, da nadoknadijo izgubljeni spanec.

Novi podatki

Vendar se razprava s tem ne konča. V študiji, ki so jo leta 2008 izvedli v bolnišnici Brigham Women’s Hospital v ZDA, so ljudem dali možnost, da več dni spijo po 16 ur na dan. Starejši (od 60 do 72 let) so vsak dan v povprečju spali 7,5 ure; stari od 18 do 32 let pa skoraj devet ur.

To si lahko razlagamo tako, da so potrebovali več spanja kot starejši, obstaja pa tudi možnost, da so bili bolj utrujeni z večjim spalnim dolgom, ker so sicer hodili spat pozno. Ta študija ne izključuje možnosti, da so telesne ure starejših ljudi preprečevale spanje čez dan, tudi če so ga potrebovali. Naslednja študija, ki so jo izvedli isti raziskovalci, tokrat na Univerzi v Surreyu, pa je prinesla še dodaten preobrat.

Tokrat so ljudi prosili, naj poskušajo zadremati ob različnih dnevnih urah. Tudi tokrat je bilo starejšim odraslim težje, kar pomeni, da so jih telesne ure držale budne ali pa si niso ustvarili tolikšnega spanca kot mladi. Zato so tokrat tehniki poskrbeli, da jim je primanjkovalo spanja. Vso noč so spremljali njihovo možgansko aktivnost in vsakič, ko so zaznali aktivnost počasnega valovanja, so v sobo sprožili hrup, da bi jih zmotili. Naslednji dan so utrujeni starejši ljudje enako zlahka zadremali kot mladi. To kaže, da lahko spijo, ko res potrebujejo spanec, in da morda preostali čas niso neprespani.

Pomanjkanje spanja  je izjemno neprijetno in vodi v vrsto resnih zdravstvenih težav ter slabša počutje tekom dneva, zato ga je treba jemati resno. Med drugim si lahko pomagamo tudi s snovmi, ki olajšajo, da zvečer zaspimo in izboljšujejo kakovost spanca, kot sta L-teanin in Melatonin.

PREBERITE TUDI:

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj