Raziskovalni članek ISSN 2639-9458

Microbiology & Infectious Diseases
Vol. 5 Izvod št.1 letnik 2021

Razvoj nove tehnologije cepiva je v preteklosti imel težave. Sedanja cepiva za SARS CoV-2 na osnovi RNK so bila odobrena v ZDA z dovoljenjem v izrednih razmerah, brez obsežnega dolgoročnega preskušanja varnosti. V tem dokumentu je bilo cepivo Pfizer za COVID-19 ovrednoteno glede možnosti, da pri prejemnikih cepiva povzroči prionsko bolezen.

Analizirali so zaporedje RNK v cepivu in ciljno interakcijo proteinov beljakovinske bodice za možnost spremembe intraceličnih beljakovin TAR za vezavo RNK, beljakovin TDP-43 za vezavo DNK in beljakovin za vezavo FUS (Fused in Sarkoma) v svoje patološke prionske prilagoditve. Rezultati kažejo, da ima RNK iz cepiva specifična zaporedja, ki lahko povzročijo, da se beljakovine TDP-43 in FUS zložijo v svoje patološke prionske oblike. V sedanji analizi je bilo ugotovljenih skupno šestnajst ponovitev dvojic UG (ΨGΨG) in ugotovljenih je bilo nekaj dodatnih sekvenc z veliko UG (ΨG).

Najdeni sta bili dve sekvenci GGΨA. Možno je tudi, da so navzoče potencialne G Quadruplex sekvence, a za potrditev le-teh je potreben bolj dovršen računalniški program. Nadalje, beljakovinska bodica, ki je ustvarjena s prevajanjem RNK iz cepiva, veže angiotenzin pretvarjajoči encim 2 (ACE2), encim, ki vsebuje cink. Ta interakcija ima možnost povečati znotrajcelični cink. Cink ioni so pokazali, da povzročajo preoblikovanje TDP-43 v njegovo patološko prionsko konfiguracijo. Znano pa je, da cinkovi ioni povzročijo transformacijo beljakovine TDP-43 v njeno patološko prionsko konfiguracijo.

Ugotovljeno je bilo, da zlaganje beljakovin TDP-43 in FUS v njihove patološke prionske oblike povzroči ALS (amiotrofično lateralno sklerozo), degeneracijo sprednjega temporalnega režnja, Alzheimerjevo bolezen in druge nevrološke degenerativne bolezni.

Zaradi teh ugotovitev in dodatnih možnih tveganj avtor meni, da je bila regulativna odobritev cepiv za SARS COV-2 na osnovi RNK prezgodnja in da lahko to cepivo povzroči veliko več škode kot koristi.

Uvod

Ugotovili so, da cepiva povzročajo veliko kroničnih, pozno razvijajočih se neželenih dogodkov. Nekateri neželeni učinki, kot je sladkorna bolezen tipa 1, se lahko pojavijo šele 3 do 4 leta po prejemu cepiva [1].

V primeru sladkorne bolezni tipa 1 lahko pogostnost primerov neželenih dogodkov presega pogostnost primerov hude nalezljive bolezni, katere preprečevanju je bilo namenjeno cepivo. Glede na to, da je sladkorna bolezen tipa 1 le ena od številnih imunsko posredovanih bolezni, ki jih lahko povzročijo cepiva, so kronični, pozno pojavljeni neželeni učinki resen javno zdravstveni problem.

Prihod nove tehnologije cepiva ustvarja nove potencialne mehanizme neželenih učinkov cepiva. Na primer, prvo cepivo z mrtvim virusom proti otroški paralizi je dejansko povzročilo paralizo pri prejemnikih, ker proizvodni proces ni učinkovito ubil virusa paralize, preden je bil injiciran v bolnike.

Cepiva na osnovi RNK pomenijo posebna tveganja za povzročitev posebnih neželenih učinkov. En tak potencialni neželeni dogodek so prionske bolezni, ki jih povzroča cepivo z aktivacijo intrinstičnih beljakovin, da tvorijo prione.

Veliko znanja je bilo objavljenega o vrsti beljakovin, ki vežejo RNK in ki kot kaže sodelujejo pri povzročanju številnih nevroloških bolezni, vključno z Alzheimerjevo boleznijo in ALS. TDP-43 in FUS spadata med najbolje raziskane tovrstne beljakovine [2].RNK cepivo Pfizer  za COVID-19 je odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) z dovoljenjem za uporabo v sili brez dolgoročnih varnostnih podatkov. Zaradi pomislekov glede varnosti tega cepiva je bila opravljena ta študija, da se ugotovi, ali lahko cepivo povzroči bolezen na osnovi prionov.

Metode

Pfizerjevo cepivo proti COVID-19 na osnovi RNK je bilo ocenjeno za možnost pretvorbe beljakovin TDP-43 in ali FUS v njune prionske oblike, ki povzročajo bolezen. RNK cepivo so analizirali za prisotnost sekvenc, ki lahko aktivirajo TDP-43 in FUS. Analizirana je bila interakcija prepisane beljakovinske bodice z njeno tarčo, da bi ugotovili, ali lahko to delovanje aktivira tudi TDP-43 in FUS.

Rezultati

Analiza cepiva Pfizer proti COVID-19 je pokazala, da sta dva možna dejavnika tveganja za indukcijo prionske bolezni pri človeku. Zaporedje RNK v cepivu [3] vsebuje sekvence, ki naj bi povzročile, da se beljakovini TDP-43 in FUS zložita v prionsko obliko, kar vodi do razvoja znanih nevrodegerativnih bolezni.

Zlasti se je izkazalo, da RNK sekvence GGUA [4], sekvence z veliko UG [5], sekvence s ponovitvami dvojic UG [6] in z zaporedji G Quadruplex [7], imajo povečano afiniteto za vezavo TDP-43 in/ ali FUS in lahko povzročijo, da se TDP-43 ali FUS zložijo v svoje patološke konfiguracije u citoplazmi. V sedanji analizi je bilo ugotovljenih skupno šestnajst ponovitev dvojic UG (ΨGΨG)  in ugotovljenih je bilo nekaj dodatnih sekvenc z veliko UG (ΨG). Najdeni sta bili dve sekvenci  GGΨA. Možno je tudi, da so navzoče potencialne G Quadruplex sekvence, a za potrditev le-teh je potreben bolj dovršen računalniški program.

Beljakovinska bodica (spike protein), ki je kodiran s cepivom, veže angiotenzin pretvarjajoči encim 2 (ACE2), encim, ki vsebuje cinkove molekule [8]. Vezava beljakovinske bodice na ACE2 ima možnost sproščanja molekule cinka – iona, ki sproži patološko prionsko transformacijo beljakovine TDP-43.[9].

Razprava

V medicini obstaja star pregovor, da je zdravilo lahko slabše od bolezni. Stavek se lahko uporablja za cepiva. V sedanjem dokumentu je izražena zaskrbljenost, da imajo cepiva za COVID-19 na osnovi RNK možnost, da povzročijo več bolezni kot epidemija COVID-19. Ta dokument se osredotoča na nov potencialni mehanizem škodljivih dogodkov, ki povzroča prionsko bolezen, ki bi lahko bila še pogostejša in težja od virusne okužbe, ki naj bi jo cepivo preprečevalo. Medtem ko se ta dokument osredotoča na en potencialni neželeni dogodek, obstaja več drugih potencialnih usodnih neželenih dogodkov, kot bo obravnavano v nadaljevanju.

V zadnjih dveh desetletjih je bila med nekaterimi znanstveniki zaskrbljenost, da bi se lahko prioni uporabljali kot biološko orožje. V zadnjem času obstaja zaskrbljenost, da bi lahko aktivirali vseprisotne znotraj celične molekule, da bi povzročile prionsko bolezen, vključno z Alzheimerjem, amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) in druge nevrodegenerativne bolezni. Ta skrb izvira zaradi možnosti zlorabe raziskovalnih podatkov o mehanizmih, s katerimi je mogoče aktivirati nekatere beljakovine, ki vežejo RNK, kot so TDP-43, FUS in druge, da bi le te oblikovale prione, ki povzročajo bolezni.

Skrb vzbuja tudi dejstvo, da te raziskave, ki bi jih lahko uporabili za razvoj biološkega orožja, financirajo zasebne organizacije, vključno s Fundacijo Billa in Melinde Gates in Ellison Medical Foundation [2] brez nacionalnega/mednarodnega nadzora.

V preteklosti so na primer obstajale prepovedi objavljanja informacij v zvezi z gradnjo jedrskih bomb. Objavljeni podatki so pokazali, da obstaja več različnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k pretvorbi nekaterih beljakovin za vezavo RNK, vključno s TDP-43, FUS in z njimi povezanimi molekulami v njihova patološka stanja. Te beljakovine, ki vežejo RNK, imajo veliko funkcij in se nahajajo tako v jedru kot v citoplazmi. Te vezavne beljakovine imajo aminokislinska področja – vezivne motive, ki vežejo specifične RNK sekvence.

Vezava na določena zaporedja RNK, kadar so beljakovine v citoplazmi, naj bi povzročila, da se molekule zložijo na določene načine, ki vodijo do patološke agregacije in nastanek prionov v citoplazmi [2]. Trenutna analiza kaže, da Pfizerjevo cepivo za COVID-19 na osnovi RNK vsebuje veliko takšnih sekvenc RNK, za katere se je izkazalo, da imajo visoko afiniteto za beljakovine TDP-43 ali FUS in lahko povzročijo kronične degenerativne nevrološke bolezni.

Vezava cinka na motiv RNK za prepoznavanje beljakovine TDP-43 je še en mehanizem, ki vodi v nastanek amiloidom podobnih agregatov [9]. Virusna beljakovinska bodica, ki jo kodira sekvenca RNK iz cepiva, veže ACE2 encim, ki vsebuje cinkove molekule [8]. Ta interakcija lahko poveča raven znotraj celičnega cinka, kar vodi do prionske bolezni.

Začetna vezava je lahko med beljakovinskimi bodicami na površini celice, ki se prenašajo s cepivom in ACE2 na površini sosednje celice. Posledični kompleks se lahko ponotranji. Druga možnost je, da bi se interakcija sprva lahko zgodila v citoplazmi celice, ki izdeluje ACE2 in je bila okužena z RNK kodiranjem beljakovinske bodice iz cepiva.

Interakcija je precej zaskrbljujoča glede na prepričanje, da je virus SARS CoV-2, ki povzroča COVID-19, biološko orožje [10,11] in možno je, da je virusna beljakovinska bodica zasnovana tako, da povzroči prionsko bolezen.

Druga, s tem povezana skrb je, da Pfizer cepivo uporablja edinstven RNK-nukleozid 1-metil-3′-pseudouridilil (Ψ) (RNA nucleoside 1-methyl-3′-pseudouridylyl). V skladu z dokumenti FDA je bil ta nukleozid izbran za zmanjšanje aktivacije naravnega (prirojenega) imunskega sistema [12]. Molekule RNK, ki vsebujejo ta nukleozid, bodo nedvomno spremenile vezavo [13].

Na žalost ni objavljen učinek na TDP-43, FUS in druge beljakovine, ki vežejo RNK. Uporaba tega nukleozida v cepivu lahko potencialno poveča vezalno afiniteto sekvenc RNK, ki lahko povzročijo, da beljakovini TDP-43 in FUS prevzameta strupene konfiguracije.

Obstaja veliko drugih možnih neželenih dogodkov, ki jih lahko povzročijo nova cepiva proti COVID-19, ki temeljijo na RNK. Cepivo v/na površino gostiteljskih celic postavi novo molekulo – beljakovinsko bodico. Ta beljakovinska bodica je potencialni receptor za drugi, nov infektivni agent.

Če imajo prav tisti, ki trdijo, da je COVID-19 dejansko biološko orožje, potem se lahko sprosti drugi potencialno nevarnejši virus, ki veže beljakovinske bodice, ki jih najdemo na gostiteljskih celicah prejemnikov cepiva. Podatki, ki bi dali informacije o tem, kako dolgo se RNK cepivo prevaja pri prejemniku cepiva in koliko časa po prevajanju bodo beljakovinske bodice prisotne v celicah prejemnika, niso javno dostopni.

Take študije, ki se nanašajo na izraz “in vivo”, bodo zapletene in zahtevne. Genetska raznolikost ščiti vrste pred množičnim žrtvam, ki so jih povzročili infektivni agenti. Enega posameznika lahko virus ubije, pri drugem pa isti virus nima nobenih škodljivih učinkov.

Z dajanjem identičnega receptorja, beljakovinske bodice, na celice vseh v populaciji, izgine genetska raznolikost za vsaj en potencialni receptor. Vsi v populaciji zdaj postanejo potencialno dovzetni za vezavo z istim nalezljivim agentom.

Avtoimunost in nasprotno stanje, metabolni sindrom, sta dobro poznana neželena dogodka, ki ju povzročajo cepiva [14]. Okužbe s COVID-19 so povezane z indukcijo avto- protiteles in avtoimunskih bolezni [15,16], zaradi česar bi zagotovo tudi cepivo povzročilo takšna stanja. En avtor je ugotovil, da so zaporedja aminokislin v virusnih beljakovinskih bodicah enake sekvencam v človeških beljakovinah, vključno z beljakovinami, ki jih najdemo v centralnem živčnem sistemu [17].

Avtoimunost lahko povzroči tudi epitopsko širjenje, ko je tuj antigen (kot je beljakovinska bodica) predstavljen s celico, ki predstavlja antigen, ki ima tudi svoje molekule pritrjene na njegove molekule MHC. Nazadnje, drugi, ki delajo na tem področju, so objavili dodatno podporo podatkom, da bi cepiva proti COVID-19 lahko povzročila prionsko bolezen.
Avtorji [18] so v beljakovinskih bodicah COVID-19 našli s prioni povezana zaporedja, katerih niso našli v sorodnih koronavirusih.

Drugi [19] so poročali o primeru prionske bolezni, Creutzfeldt-Jakobove bolezni (op. prev. bolezen norih krav), ki se je sprva pojavila pri človeku s COVID-19. Mnogi so opozorili, da je trenutna epidemija COVID-19 dejansko posledica napada biološkega orožja, ki so ga delno sprostili posamezniki iz vlade ZDA. [10,11].

Taka teorija ni daleč od resnice, glede na to, da je napad antraksa leta 2001 v ZDA izviral iz Fort Detricka, objekta za biološko orožje vojske ZDA. Ker je FBI preiskava napada antraksa bila zaključena v nasprotju z nasvetom vodilnega agenta FBI, je zelo verjetno, da zarotniki še vedno delujejo v vladi ZDA. V takem scenariju mora biti primarni poudarek ustavljanja napada biološkega orožja ta, da se ujamejo zarotniki, sicer se napadi nikoli ne bodo prenehali. Odobritev cepiva, z uporabo nove RNK tehnologije brez obsežnih testiranj, je izredno nevarna. Cepivo je lahko biološko orožje in še bolj nevarno od prvotne okužbe.

Vir

Volume 5 | Issue 1 | 2 of 3
Microbiol Infect Dis, 2021

COVID-19 RNA Based Vaccines and the Risk of Prion Disease
Classen Immunotherapies, Inc., 3637 Rockdale Road, Manchester,
MD 21102, E-mail: classen@vaccines.net.
J. Bart Classen, MD*
Citation: Classen JB. COVID-19 RNA Based Vaccines and the Risk of Prion Disease. Microbiol Infect Dis. 2021; 5(1): 1-3.

Preberite še ostale objave glede koronavirusa:

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj