Deli

Pred kakimi 100 let se je uveljavilo prepričanje in ‘strokovni’ nasvet zdravnikov, pediatrov in vzgojiteljev, da je treba male otroke in dojenčke, ki jokajo, ko jih damo spat, pustiti, da se izjokajo in nato zaspijo. Danes vemo bolje, saj so raziskave pokazale, da je to ena najbolj travmatičnih izkušenj, ki jih lahko doživi otrok, in ki pušča doživljenjske posledice.

Ko otrok joka, joka, ker potrebuje našo pozornost – drugače tega ne zna povedati, in ko malemu, nebogljenemu bitjecu tega ne damo, pomeni, da v onemoglosti, strahu in grozljivem občutku zapuščenosti zaspi. Tako dobi prvo pomembno sporočilo v življenju, ki se glasi: “Nikomur ni mar zame.” In to sporočilo ga v podzavesti spremlja celo življenje.

To za tako majhen in nerazvit organizem pomeni izjemen stres, ki ima drastičen vpliv na njegovo nadaljnje življenje.

PREBERITE TUDI: Raziskava: bolj, kot objemate svoje otroke, pametnejši so

Negativni vplivi tega početja

  1. To vpliva na nevrotransmitorje v možganih, ki vodijo na strukturne in funkcionalne spremembe v možganih. Te spremembe so zelo podobne odraslim z diagnosticirano klinično depresijo.
  2. Prekomerno stimulira adrenalinski sistem otroka, kar lahko vodi v agresivno vedenje, nasilje in odvisnosti.
  3. Vodi v prekomerne količine hormona kortizola, ki je hormon stresa, bolezni in pospešenega staranja.
  4. Preprečuje pravilen razvoj živčnega tkiva v možganih.
  5. Zavira rast in razvoj imunskega sistema otroka, zaradi česar je veliko veliko bolj bolehen oz. podvržen boleznim.
  6. Raziskave so pokazale, da dojenčki in otroci, ki jih skrbniki ignorirajo, ko ti jokajo, ne razvijejo zdravih intelektualnih in socialnih sposobnosti ter imajo težave z obvladovanjem svojih čustev.
  7. Ko so dojenčki ločeni od svojih skrbnikov, se sprožijo reakcije, podobne fizični bolečini, ki vodijo v hormonske spremembe. Že 3-urna fizična ločenost lahko sproži epigenetske spremembe, ki vodijo v stres in težave s spominom v kasnejši dobi.
  8. Slab vpliv na psihični razvoj in počutje otrok, kar se kasneje kaže pri težavah z zbranostjo; učnih težavah, depresijo, anksioznostjo, podvrženostjo odvisnostim, težavah pri navezovanju stikov in ustvarjanju (partnerskih in ostalih) odnosov.

PREBERITE TUDI: Dotik ima vpliv na dojenčkov genetski zapis

To je njihov edini način komunikacije

Majhen otrok še ne zna govoriti – njegova načina komunikacije sta le smeh in jok. Otroci jokajo zaradi najrazličnejših razlogov: od lakote do bolečine ali kakih drugih neprijetnih občutkov kot tudi potrebe po fizičnem stiku in pozornosti. Tako kot smeh, mora tudi jok dobiti ustrezen odziv skrbnikov, predvsem da otrok ve, da ga vidijo in slišijo, da ne ostane spregledan in dobi zavedanje, da so njegovi občutki sprejeti – ne glede na to, ali so pozitivni ali negativni. Ignoriranje joka mu da sporočilo, da sta npr. žalost in jeza nesprejemljiva, zaradi česar te občutke potlačijo in kasneje v življenju postanejo bolj zahtevni ali problematični (zdravstveno, duševno in kar se tiče odvisnosti).

Kako pomiriti jokajočega dojenčka?

Načinov je več.

  • Dojenje
    Poteši lakoto in ustvarja občutek povezanosti ter zvoke, podobne tistim, ki jih je bil vajen v maternici.
  • Ustvarjanje pomirjajočega spalnega okolja ali rutine
  • Kontakt koža na kožo
    Ustvarja občutek povezanosti in sprošča hormon ljubezni, povezanosti in sreče, oksitocin.
  • Premikanje (v avtu, vozičku, guganje)
    Otrok se v maternici konstantno premika, saj se je mama ves čas premikala, zato ga podobni premiki in zvoki pomirjajo. V maternici se je počutil varen.

S tem, ko skrbniki otroka pomagajo pomiriti in ga potolažijo, mu pomagajo, da sam ustvari ustrezne obrambne mehanizme, da se nauči sam pomiriti. To pa je pogoj, da odraste v zdravega, odgovornega in samostojnega posameznika.

PREBERITE TUDI: 5 nasvetov, kako vzgojiti bolj prijazne in sočutne otroke

Foto: pixabay

1 komentar

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here