|
… zdravstvenih težav in zapletov povezano tudi s
povečanim tveganjem za nastanek debelosti v času otrokove adolescence.
Vzrok temu se skriva v možganih, kjer naj zaradi to strukturnih
sprememb izzvalo več želje po uživanju mastne in redilne hrane.
“Kajenje
v nosečnosti je dokazano velik dejavnik tveganja za otrokovo debelost,
vendar glavni vzroki niso poznani,” so o ozadju te problematike poročali
avtorji publikacij JAMA Network (Arhivi splošne psihiatrije). “Željo po
uživanju maščobnih živil, deloma ureja del možganov, kjer je območje
nagrajevanja, in lahko zato prispeva k razvoju debelosti.”
|
Amirreza Haghighi iz bolnišnice za otroke v Torontu je skupaj s študenti preučeval skupino 378 adolescentov v starosti od 13 do 19 let. Udeleženi v študiji so bili razdeljeni v skupini: tisti, ki so bili izpostavljeni materinemu kajenju, in tisti, ki kajenju med razvojem niso bili izpostavljeni. Avtorji so kot morebitno škodljivo izpostavljenost ploda kajenju definirali tiste matere, ki pokadijo več kot eno cigareto na dan in sicer med drugim trimesečjem nosečnosti. Med tiste, ki niso izpostavljeni tveganju, pa so vzeli nosečnice, ki niso kadile že eno leto pred nosečnostjo in seveda tudi ne med njo.
Otroci, ki so bili med razvojem v maternici deležni materinega kajenja, so ob rojstvu tehtali manj in bili tudi manj časa dojeni. V času analize so imeli izpostavljeni izmerjen tudi višji delež telesne maščobe, kot tisti, ki niso bili izpostavljeni tej slabi razvadi. Avtorji so ugotovili tudi, da naj bi bil pri izpostavljenih tudi manjši pomemben obseg predela možganov, ki ga imenujemo amigdala (center strahu, ki igra tudi pomembno vlogo pri procesiranju čustev in spomina, povezanega s čustvi). To naj bi bilo v tem primeru (manjši predel omenjenega predela možganov), povezano z nezmožnostjo omejevanja in nadzora nad vnosom maščob v telo.
“Kajenje mater v nosečnosti lahko torej povzroči debelost zaradi povečane prehranske naklonjenosti maščobnim živilom, ta učinek pa je lahko morebiti posredovan zaradi občutljivih strukturnih sprememb v predelu možganov – amigdali,” so kot zaključek dodali avtorji.
