Že tri desetletja svet preplavljajo informacije, da je depresija posledica “kemičnega neravnovesja” v možganih, in sicer neravnovesja možganske kemikalije, imenovane serotonin. Vendar najnovejši pregled raziskav kaže, da dokazi tega ne potrjujejo; prav tako kaže zgodovina psihiatrije.
Čeprav je bila serotoninska teorija o depresiji prvič predlagana že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, jo je farmacevtska industrija v devetdesetih letih začela na veliko promovirati v povezavi s prizadevanji za trženje nove vrste antidepresivov, znanih kot selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI). Zamisel brez dokazov so podprle tudi uradne institucije, ki javnost še vedno prepričujejo, da “razlike v nekaterih kemičnih snoveh v možganih lahko prispevajo k simptomom depresije”.
Večina zdravnikov iz celega sveta je brez preverjanja, ali je to sploh res, sporočilo sprejela in nadaljevala širjenje tako v svojih ordinacijah kot tudi v medijih. In ker večina ‘zaupa stroki’, so to sprejeli tudi ljudje. Tako so mnogi so začeli jemati antidepresive, ker so verjeli, da je z njihovimi možgani nekaj narobe, kar je treba popraviti z antidepresivom. V obdobju tega marketinškega pritiska se je uporaba antidepresivov močno povečala in zdaj jih na primer v Angliji predpisujejo vsakemu šestemu odraslemu prebivalcu, poraba v ‘razvitem’ zahodnem svetu pa narašča iz leta v leto.
Nekateri znanstveniki, vključno z nekaterimi vodilnimi psihiatri, že od začetka trdijo, da ni zadovoljivih ali celo nikakršnih dokazov, ki bi podpirali idejo, da je depresija posledica nenormalno nizkega ali neaktivnega serotonina, a večina je teorijo sprejela brez oklevanja.
Na prvi pogled se zdi, da dejstvo, da antidepresivi SSRI delujejo na serotoninski sistem, podpira serotoninsko teorijo depresije. SSRI začasno povečajo razpoložljivost serotonina v možganih, vendar to ne pomeni nujno, da je depresija posledica nasprotnega učinka.
Obstajajo tudi druge razlage za učinke antidepresivov – pravzaprav testiranja ‘zdravil’ kažejo, da se antidepresivi pri zdravljenju depresije komajda kaj razlikujejo od placeba. Prav tako kaže, da imajo antidepresivi splošen učinek omrtvičenja čustev, ki lahko vpliva na razpoloženje ljudi, čeprav ne vemo, kako ta učinek nastane ali kaj dosti o njem.
PREBERITE TUDI:
- Stranski učinki antidepresivov hujši, kot so priznavali doslej
- Jemanje antidepresivov povzroči vrnitev depresije
- Zato bi se morali ljudje, ki imajo depresijo, redno gibati
Prišel je prvi celovit pregled
Od devetdesetih let prejšnjega stoletja potekajo obsežne raziskave o serotoninskem sistemu, vendar doslej niso bile sistematično zbrane, sedaj pa je bil izveden celostni pregled, ki je vključeval sistematično prepoznavanje in zbiranje obstoječih pregledov dokazov z vsakega od glavnih področij raziskav serotonina in depresije.
Eno od področij raziskav, ki so jih vključili, so bile raziskave, ki so primerjale ravni serotonina in njegovih razgradnih produktov v krvi ali možganski tekočini in te raziskave niso pokazale razlik med osebami z depresijo in tistimi brez.
Drugo področje raziskav se je osredotočilo na serotoninske receptorje, ki so beljakovine na koncih živcev, s katerimi se povezuje serotonin in ki lahko prenašajo ali zavirajo učinke serotonina. Raziskave na najpogosteje preučevanem serotoninskem receptorju so pokazale, da med osebami z depresijo in osebami brez depresije ni razlik ali pa da je aktivnost serotonina pri osebah z depresijo celo povečana, kar je ravno nasprotno od trditev serotoninske teorije.
Tudi raziskave serotoninskega prenašalca (beljakovine, ki pomaga pri zaključevanju učinka serotonina; to je beljakovina, na katero delujejo SSRI), so pokazale, da je aktivnost serotonina pri ljudeh z depresijo kvečjemu povečana, če sploh (te ugotovitve je sicer možno pripisati dejstvu, da je veliko udeležencev v teh študijah uporabljalo ali trenutno uporablja antidepresive.
Pregledali so tudi raziskave, ki so preučevale, ali je mogoče pri prostovoljcih z umetnim zniževanjem ravni serotonina povzročiti depresijo. Dva sistematična pregleda iz let 2006 in 2007 ter vzorec desetih najnovejših študij so pokazali, da znižanje serotonina ni povzročilo depresije pri več sto zdravih prostovoljcih. Eden od pregledov je pokazal zelo šibke dokaze o učinku v majhni podskupini ljudi z družinsko anamnezo depresije, vendar je šlo le za 75 udeležencev.
V zelo obsežnih študijah, ki so vključevale več deset tisoč bolnikov, so preučevali variacije genov, vključno z genom, ki ima navodila za izdelavo serotoninskega transporterja. Med osebami z depresijo in zdravimi kontrolnimi osebami niso odkrili razlik v pogostosti različic tega gena.
Čeprav naj bi neka zgodnja študija ugotovila povezavo med genom za prenašanje serotonina in stresnimi življenjskimi dogodki, večje in obsežnejše študije kažejo, da takšna povezava ne obstaja. Vendar pa so stresni življenjski dogodki tisti, ki sami po sebi močno vplivajo na tveganje za razvoj depresije – ključna je zgodnja otroška doba.
Nekatere od študij v tem pregledu, ki so vključevale osebe, ki jemljejo ali so jemale antidepresive v preteklosti, so pokazale, da lahko antidepresivi dejansko zmanjšajo koncentracijo ali aktivnost serotonina.
Teorija ni podprta z dokazi
Serotoninska teorija depresije je bila ena najvplivnejših bioloških teorij o nastanku depresije, a ta študija je dokazala, da to stališče ni podprto z znanstvenimi dokazi. Tako postavlja pod vprašaj tudi podlago za predpisovanje in uporabo antidepresivov.
Večina antidepresivov, ki se zdaj uporabljajo, naj bi delovala na serotonin, nekateri pa vplivajo tudi na noradrenalin. Vendar se strokovnjaki strinjajo, da so dokazi o vpletenosti noradrenalina v depresijo še šibkejši kot dokazi o vpletenosti serotonina.
Drugega sprejetega farmakološkega mehanizma, kako lahko antidepresivi vplivajo na depresijo, ni. Če antidepresivi učinkujejo kot placebo ali z omrtvičenjem čustev, potem si je treba resno zastaviti vprašanje, ali povzročijo več škode kot koristi.
Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da je obravnavanje depresije kot biološke motnje zmanjšalo stigmatizacijo, so raziskave dejansko pokazale nasprotno; pa tudi to, da so ljudje, ki verjamejo, da je njihova depresija posledica kemičnega neravnovesja, bolj pesimistični glede svojih možnosti za ozdravitev.
Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da je ideja, da je depresija posledica “kemičnega neravnovesja”, hipotetična. In ne razumemo (ni znanstvenih dokazov), kaj z možgani naredi začasno zvišanje serotonina ali druge biokemične spremembe, ki jih povzročijo antidepresivi. Zato je nemogoče trditi, da je jemanje antidepresivov SSRI smiselno ali celo popolnoma varno.
PREBERITE TUDI:
- Že poznate ta naravni antidepresiv? Med drugim nima stranskih učinkov in dejansko deluje
- Zakaj bi morala obstajati prehranska psihiatrija (in kako bi to rešilo mnogo težav)
- Tole je naravni antidepresiv (nas je kar presenetilo)
