Sodobna psihiatrija temelji na lažeh, trdijo znanstveniki, zdravniki in raziskovalci v dokumentarnem filmu z zgovornim naslovom ‘Psihiatrija – industrija smrti’.
Dokumentarni film prikazuje, kako se je sodobna psihiatrija razvijala skozi zgodovino, kakšnih grozovitih metod, ki so popolno nečloveško mučenje, se je posluževala, ter kako so se je posluževali za utišanje politično in družbeno ‘neposlušnih’ in ‘nepokornih’ tako v nacizmu kot tudi v komunizmu.
Strokovnjaki v dokumentarnem filmu razlagajo, da je bila psihiatrija tudi podlaga za holokavst, apartheid, zakone Jima Crowa (zakone za rasno segregacijo, torej ločevanje belcev in črncev v javnem življenju), komunizem in nacizem. Privedla je je do mnogih smrti. Psihiatrija negira naravo kot temelj življenja in svobode ter stoji nasproti vrednotam, kot so svoboda, življenje, temeljne pravice in človekovo dostojanstvo.
Psihiatri v nacistični Nemčiji so povsem navadne, nedolžne ljudi označevali za duševno bolne, med njimi tudi Žide. Koncentracijska taborišča v Auschwitzu in drugje niso bila nič drugega kot psihiatrične bolnišnice za vse, ki jih je nacistična država razglasila za duševno bolne, motene – med njimi Žide, Rome, kristjane, disidente ipd., pravijo strokovnjaki v dokumentarnem filmu.
Psihiatrija – psevdo-znanost
Ena izmed najbolj prikrivanih skrivnosti znotraj ‘znanosti’ je dejstvo, da psihiatrija sploh ni znanost, temveč je psevdo-znanost, torej lažna znanost. Psihiatri vztrajajo, da je preko milijon ljudi na svetu duševno bolnih – seveda le za to, da jim lahko predpišejo ‘zdravila’, za kar pa prejemajo provizije, razlagajo v dokumentarnem filmu. Zgolj v zadnjih 30 letih se je število predpisanih ‘zdravil’ za duševne bolezni in motnje potrojilo.
Nadalje trdijo, da ne obstaja niti en dokaz da je to, kar psihiatri nazivajo ‘duševna bolezen’, dejansko bolezen možganov ali kemijsko neravnovesje. Depresija, manična depresija, shizofrenija, anksioznost, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), bipolarna motnja … ‘Znanstveniki’ neprestano dodajajo nove in nove diagnoze v klasifikacijo duševnih bolezni, za katere lahko potem predpisujejo ‘zdravila’.
Stvari gredo čedalje dlje in dandanes že otroke razglašajo za duševno bolne, da jim lahko predpisujejo antidepresive, stimulanse in ostale kemikalije. Tako imamo dandanes celo oddelek otroške in adolescenčne psihiatrije, ki si tudi spremeniti človekovo vedenje.
Mnogi znanstveniki priznavajo, da duševna bolezen v resnici ni bolezen; ter da ne vedo, kaj stanje povzroča in kako ga odpraviti. A so vseeno ustvarili proizvodnjo, propagando in prodajo ‘zdravil’, sedativov, antidepresivov ipd., ki omrtvičijo možgane in ustvarjajo odvisnost in nepopravljive spremembe – vse zaradi osebnih interesov, torej zaslužka. Psihiatrija je najbolj dobičkonosna industrija vseh ‘znanstvenih’ disciplin in farmacevtskim podjetjem prinaša največji vir dobička.
Hkrati je njen neuspeh, da bi paciente dejansko pozdravila, privedel do nešteto odvisnikov in smrtnih izidov.
Zgodovina psihiatrije: nečloveška mučenja
Temelji psihiatrije imajo bolj malo veze z zdravjem in veliko več z močjo, ter kontrolo in nadzorom ljudi, ki (samooklicani) ‘eliti’ in oblasti niso pogodu. Zgodovina psihiatrije temelji na zapiranjih, zanemarjanju in krutem mučenju ljudi.
Ena izmed prvih psihiatričnih ustanov je bila odprta v 18. stoletju v Londonu in število ‘obolelih’ je od takrat samo naraščalo, še zlasti v 19. stoletju. Da bi opravičili ‘stroko’, so si morali izmisliti biološke rešitve, za to pa naprej trditi, da imajo te motnje in ‘bolezni’ biološki temelj, torej da gre za ‘neravnovesje v možganih’, za kar pa še dandanes ne obstaja niti en znanstveni dokaz.
V vmesenem času so uzakonili brutalna mučenja, ki so jih poimenovali ‘zdravljenje’, da bi lahko utišali ljudi, ki so jih želeli kaznovati. Posluževali so se metod prevezovanja, uklepanja, zapiranja v kletke, dušenja pod vodo, puščanja krvi, obrezovanja, pohabljanja, elektrošokov, lobotomij in podobnih mučenj, kar je vodilo v neizmerna trpljenja in izjemno veliko smrti ‘bolnikov’. Tako so npr. verjeli, da utapljanje in dušenje ‘bolnika’ pod mrzlo vodo odplavi strupe iz telesa. Vsa ta mučenja so poimenovali ‘zdravljenje’.
Norost znotraj norosti – ‘nori’ pacienti ali nori ‘zdravniki’?
Najbolj znan ameriški ‘zdravnik’ v tej dobi je bil Benjamin Rush, ki je *verjel*, da je vzrok za ‘norost’ preveč krvi v možganih. Zdravljenje? Puščanje krvi. Tako je slovel kot ‘strokovnjak za puščanje krvi’. V medicini so tako dolgo verjeli, da je treba za ‘ozdravitev’ puščati kri, in mnogi so umrli zaradi izkrvavitev.
Ta pošastni ‘zdravnik’ je tako uporabljal stol, ki spominja na električni stol, ‘paciente’ so na nanj privezali in jim zvezali roke, noge in glavo, ter jim glavo ure in ure polivali z mrzlo vodo. Smrtonosne metode tega ‘zdravnika’ so opisane v njegovi knjigi iz leta 1812, ki je bila temelj psihiatrije za naslednjih 70 let. Bil je celo tako cenjen, da so ga leta 1965 (!) razglasili za očeta ameriške psihiatrije in njegovo podobo umestili na pečat psihiatričnega združenja.
Do konca 19. stoletja je nastalo veliko psihiatričnih ustanov, ne pa tudi do učinkovitega zdravljenja ‘bolnikov’. V 20. stoletju so se začeli posluževati novih metod: tako je ameriški psihiater Henry Cotton predstavil je novo ‘odkritje’ v ‘zdravljenju’ duševnih ‘bolezni’: paciente je pohabljal – odstranjeval jim je dele telesa.
Sprva so pacientom pulili zobe, jim odstranjevali sinuse, kasneje pa tudi druge dele telesa, kot so želodec, črevesje ipd. Ker se je javnost čedalje bolj oglašala proti mučenju pacientov, si je psihiatrija izmišljala nove in nove metode, za katere se je za vsako izkazalo, da je neučinkovita in brutalna kot pretekle.
Nadaljevali so s prisilnim spreminjanjem vedenja posameznikov, najsi je bilo to z mučenjem ali s pomočjo ‘zdravil’. A največji del zgodovine psihiatrije predstavlja brutalno mučenje.
Do 20. stoletja je psihiatrija postala ena od vej medicine in dandanes nadaljuje na podoben način: milijone in milijone ljudi zastruplja s kemikalijami, navajajo strokovnjaki v dokumentarnem filmu. Masovno zastrupljanje z ‘zdravili’ je le še ena, sodobnejša metoda mučenja, a da lahko to izvajajo, so morali maso ljudi prepričati, da niso normalni, ter da potrebujejo kemične snovi, ki jim bodo ‘uravnovesile neravnovesje v možganih’.
Nadaljevanje eksperimentov na ljudeh
Profesor Wilhelm Wundt je izvajal eksperimente na človeških čutilih. Trdil je, da so človeške misli, osebnost in vedenje le kemične reakcije v možganih. Nadvse ga je frustriralo dejstvo, da človeškega vedenja ne more spremeniti in njegova ‘znanost’ je temeljila na veri, da je človek le žival, brez duše in čustev, zato ga je treba tudi tako obravnavati in ga dresirati.
Duh tega obdobja je najbolje orisal nemški filozof Friedrich Nietzsche, ki je dejal: „Bog je mrtev. Bog ostaja mrtev. Mi smo ga ubili.“
Nadaljeval je Ivan Pavlov, ki je izvajal eksperimente na živalih, da bi spremenil njihovo vedenje. Tako je npr. pričvrščeval elektrode na pse, da bi jih prisilil v določeno reakcijo. Kasneje je te metode izvajal na otrocih – vrtal jim je v lica, da bi izmeril, koliko se slinijo med jedjo. Njegovi eksperimenti so temelj psihiatrične ‘znanosti’ 20. stoletja.
Ideja da se vedenje nadzorovati in spreminjati preko neprestanega pogojevanje, je poznana kot behaviorizem. Behavioristi verjamejo, da so otroci pravzaprav živali in da jih je treba dresirati kot živali. John Watson, ki je bil najbolj znan behaviorist, je trdil, da je treba ljudi obravnavati kot vole za klanje.
Njegov naslednik,, psiholog B. F. Skinne, pa je verjel, da se lahko vsako obnašanje manipulira in spremeni. Temelj za to je po njegovem neprestano pogojevanje in nagrajevanje za ‘pravilno’ vedenje. Njegov najbolj zloglasni eksperiment je bila t. i. skinnerjeva kletka, katere ideja je bila otrokom pokazati določene dražljaje, na katere se morajo naučiti odzivati.
Skoraj eno leto je imel Skinner lastno hčer v škatli, podobni škatli za podgane. Otrok je bil stimuliran in se je moral na določene načine odzvati kot podgana v kletki. Privrženci te psihološke ideje so trdno prepričani, da so otroci živali.
Enormni zneski za mučenja živali in ljudi ter odkritja, ki ne prinašajo rezultatov
Danes se iz proračuna za raziskave vedenjske psihologije letno dodeli milijone dolarjev in evrov. Tehnike, uporabljene pri otrocih, so bile elektrošoki za ‘zdravljenje’ spolnega poželenja; pošiljanje močnih magnetnih impulzov v lobanjo, da bi motili možgansko aktivnost; in spuščanje močnega toka skozi kirurško implantirane elektrode – vse za odpravo ‘problematičnega’ vedenja.
Znanost brez duše je privedla do strahovito krutih in predvsem neučinkovitih tehnik spreminjanja vedenja in porabe milijard v tovrstne raziskave. In hkrati postavila je temelje za še eno psihiatrično gibanje, ki bo povzročilo smrti milijonov ljudi.
Temelji evgenike
Evgenika, ki je bila široko uporabljena pri nacističnih metodah iztrebljanja in holokavsta, je leta 1883 dejansko začela gibanje, ki pravi, da bi morali ljudje – seveda ne vsi, temveč samooklicana ‘elita’ – evolucijo vzeti v svoje roke. Z drugimi besedami: gibanje trdi, da se je treba znebiti vseh ‘neprimernih’ v družbi in spodbujati potomce sposobnih. Gibanje, ki zagovarja evolucijski pogled na svet – preživetje najmočnejših in odpravo tistih z ‘neprimernimi’ geni.
Kdo so ‘neprimerni’, pa seveda določa (samooklicana) ‘elita’.
Evgenika je pripeljala do nove metode – nasilne sterilizacije ljudi s ‘slabimi’ geni, kot so duševno bolni, invalidi in drugi, ki so veljali za manjvredne (inferiorne). Psihiatri so nacistom dali medicinsko opravičilo za genocid. Hitler je nekoč dejal: “Tisti, ki niso telesno ali duševno zdravi, ne smejo nadaljevati s prenosom bolezni na svoje otroke. Pravica do svobode izgine pred njegovo dolžnostjo ohranjanja rase.« Nacistična politika je podala plodna tla za financiranje razvoja evgenike; izvedeni so bili nešteti legalni splavi in evtanazirani številni duševni in fizični bolniki ter pripadniki t.i. nižjih ras.
Zaključek
Pogled v zgodovino psihiatrije – in nenavsezadnje tudi uradne medicine – nam tako jasno pokaže, da so v zdravstvenem sistemu od nekdaj obstajali pošastni ljudje, ki so legalno promovirali in izvajali svoje sprevržene ideje. Tudi sodobna znanost in medicina imata svoje akterje, ki človeštvu skušajo odvzeti temeljne pravice, kot so pravica do življenja in svobode izražanja – med drugim z obveznim cepljenjem, čipiranjem in podobno, kar imajo v planu za človeštvo v prihajajočih letih – vse od pretvezo ‘smrtonosnih pandemij’.
To je kratek povzetek dokumentarnega filma, ki si ga lahko ogledate spodaj.
PREBERITE TUDI:
- Zakaj splošni mediji svarijo pred prehranskimi dopolnili, ki ščitijo in izboljšujejo zdravje?
- Slovenija edina država, ki onemogoča vse “alternativne” metode zdravljenja
