Danes si brez raznovrstnih dišav skoraj ne moremo predstavljati življenja. Bolj malo je ljudi, tako žensk, kot tudi moških, ki ne bi uporabljali vsaj ene dišave. Medtem, ko so drugi pravi zbiralci in jih imajo na desetine. Marsikdo misli, da dišave izvirajo iz srednjega veka, ko so jih množično uporabljali za prekrivanje … hm … drugih vonjav. Vendar njihova zgodovina sega precej dlje nazaj.
Parfume oz. dišave so uporabljali v antični Kitajski, Palestini in Egiptu – bili so del njihovih vsakodnevnih religioznih obredov. Dva osnovna načina uporabe dišav takrat sta bili prižiganje dišečih snovi in maziljenje z dišečimi olji in balzami. Parfumska olja in balzame so nanašali na kožo v kozmetične ali celo medicinske namene. Uporaba dišav se je tako počasi razširila v Grčijo, Rim in islamske dežele in prav islamske dežele so tiste, ki so ohranjale in širile uporabo dišav dokler se ni začelo širiti krščanstvo, ki je odišavljanje prepovedovalo. S padcem Rimskega imperija je močno upadla tudi uporaba dišav, kar je trajalo kar do 12. stoletja, ko se je začel razvoj mednarodne menjave.
Največji uspeh so dišave dosegle v 17. stoletju. Uporaba dišav je naraščala in prihajali so novi in novi izdelovalci dišav. Sodišče Louisa XV se je celo imenovalo »parfumirano sodišče« po zaslugi dišav, ki so jih vsakodnevno nanašali na kožo, oblačila in celo pohištvo. V 18. stoletju je prišlo do revolucije na področju dišav – nastala je kolonjska voda (eau de cologne). To je bila osvežujoča mešanica rožmarina, nerolija, bergamotke in limone in uporabljali so jo na več načinov: razredčeno za kopeli, mešano z vinom, kot ustno vodico … Tako kot vse ostalo (umetnost, industrija …), je tudi dišave doletelo veliko sprememb v 19. stoletju. Različni okusi uporabnikov in razvoj moderne kemije je postavilo temelje današnjim dišavam. Nastajale so nove dišave v luksuznih embalažah.
Niti francoska revolucija ni odpravila želje po dišavah, saj je obstajal celo »Parfum a la Guillotine«! Zahvaljujoč nasadom jasmina, vrtnic in pomaranč je mesto Grasse v Provansi postalo največji vir surovih materialov za parfume. Nato je svetovno središče dišav postal Pariz – parfumske hiše kot je Houbigant, Lubin, Roger Gallet ter Guerlain imajo vse sedež v Parizu. Kmalu je postala čedalje pomembnejša tudi embalaža parfumov. Izdelovalec parfumov Francois Coty se je povezal Z Renejem Lalique. Lalique je takrat tako izdeloval embalaže za Guerlain, D’Orsay, Lubin, Molinard, Roger Gallet in ostale. Pridružil se jim je še Baccharat, ki je naredil stekleničko za Guerlainovo Mitsouko in Shalimar. Brosse pa je skreiral stekleničke za Jeanne Lanvinov Arpege in slavni Chanel no. 5. Leta 1921 je nastal Chanel no. 5, ki ga lahko poimenujemo prvi moderni parfum.
Po prvi svetovni vojni so ustvarili aldehide, prve aromatične substance. Čist ozonski vonj aldehidov je bil nekaj povsem drugega, kar so poznali do tedaj. Takrat zelo sodobna in napredna Coco Chanel jih je napravila večne s tem, ko jih je vključila v Chanel no. 5. Od te inovacije je sledilo še na stotine aromatičnih substanc, ki so osnova modernih dišav in današnje dišave brez njih ne bi mogle obstajati. Chanelovemu No. 5 je leta 1925 sledil Guerlainov Shalimar. Senzualen, bogat orientalski vonj je postal ena največjih dišav 20. stoletja. Njegove provokativne note vas v trenutku popeljejo v obdobje jazza in Rudolfa Valentina… 1945. dobimo Vert vert in L’Air du Temps – oba vonja naznanjata tako pogrešano svobodo žensk in odmik od dotedanjih težkih vonjev. To sta nežna cvetlična vonja in sta predhodnika današnjih svežih, lahkih in naravnih vonjev.
Nato leta 1952 dobimo Youth Dew, ki je izdelek kozmetične hiše Estee Lauder. Dišava je velik uspeh. V 70-ih letih pridejo na svoj račun Ameriški modni kreatorji: Bill Blass, Oscar de la Renta in ostali. Tako so dizajnerska imena postala dostopna tudi na tisoče ženskam, ki si njihovih oblačil sicer niso mogle privoščiti. Kmalu so jim sledili še evropski Yves Saint Laurent (Opium), Karl Lagerfeld (Chloe), Gucci (Gucci), Pierre Cardin itd. V 80-ih sledijo močni vonji, kot so Kleinov Obsession, Armanijev Giorgio in Diorjev Poison. Ravno nasprotno pa se v 90-ih pojavijo zahteve po nežnejših, bolj svežih in lahkih vonjih. Ti vonji so imeli poudarek na cvetlicah in citrusih, z dodatkom sadnih in začimbnih not. Vse to je omogočila nova, napredna tehnologija. V to kategorijo sodijo Kleinov Escape in CK1, Miyakejev L’Eau d’Issey, Armanijev Acqua di Gio, Ralph Laurenov Romance ter Pleasures od Estee Lauder. To so bili vodilni v novem trendu lažjih in bolj svežih vonjev. Mnogi od njih so še danes zelo popularni in pogosto uporabljani.
V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljevanje nežnih, prosojnih vonjev, vendar manj transparentnih, s poudarkom na cvetličnih glavnih notah in predvsem bolj kompleksnih. DKNY od Donne Karan je korak pred svojim časom. Poleg tega lahko pričakujemo porast dišav, ki s svojimi substancami pozitivno vplivajo na naše razpoloženje in kožo. Klasiki, ki vztrajajo z nami desetletje za desetletjem pa bodo tudi novo spoznanje, ko jih znova odkrijejo mlajše generacije.
Odličen članek