Parfumski vodič – 1. del

Vse prevečkrat se zgodi, da parfume presojamo zgolj z enega vidika, to je ali nam parfum diši (nam je všeč) ali nam ne diši. Vonj je izredno kompleksen čut, saj kot vsa druga čutila vključuje fiziološki stimulus, na katerega čutilo odreagira z določenim zaporedjem biokemičnih reakcij, vse skupaj pa se dokončno obdela v naših možganih, in sicer tako v primarnih središčih kot tudi možganski skorji.

Pa vendar je vonj morda še bolj specifičen od vida, sluha ali okusa. Če je naš vid zdrav, potem ob gledanju predmeta rdeče barve v večini primerov ni dvoma, da bomo na vprašanje: “Kakšne barve je predmet pred teboj?” odgovorili z: “Rdeče.” Gre pač za svetlobo točno določene valovne dolžine, ki ob padcu na fotoreceptorje v naši mrežnici spodbudi točno določen odziv, zaradi česar možgani videno barvo prepoznajo kot rdečo. Po drugi strani je bil najbrž vsak izmed nas že priča temu, kako lahko več ljudi (z zdravim čutom za voh) en in isti vonj zaznavajo in opisujejo z zelo različnimi, včasih celo nasprotujočimi si izrazi.

Prav zato tolikokrat pride do zmede, ko prijateljici opisujemo nov parfum, ki smo ga vonjale v parfumeriji in smo nad njim navdušene, ko pa ga poskusi sama, ji ne samo ni všeč, ampak morda v njej spodbudi celo neprijetne občutke. Ne gre za to, da bi si bili naši receptorji za vonj različni ali da bi se signal do naših možganskih središč prevajal drugače, temveč imajo vonjave to zmožnost, da izredno močno vplivajo na našo zaznavo dogodkov, situacij, občutij, zaradi česar je v naših možganih cela mreža asociacij, ki jih določeni vonji ali kombinacije le-teh zbudijo v nas.

Vsak izmed nas bi verjetno v tem trenutku lahko do pičice natančno opisal vonj mamine ali babičine kuhinje iz našega otroštva, ko je v zimskih popoldnevih pekla medenjake ali cimetove piškote. Kdo ne mara vonja morja in tople, s soncem obsijane kože? In po drugi strani, parfum, ki smo ga nosile, ko nas je zavrnil prvi fant, nam bo verjetno za vedno postal odbijajoč, povezovale ga bomo namreč s čustvenim vznemirjenjem, razočaranjem, jezo.

Ravno iz tega razloga je včasih priporočljivo, da se v določenih stresnih situacijah, ki jih lahko predvidimo vnaprej, parfumu odpovemo, še sploh če je to vonj, ki nam je pri srcu in ga veliko nosimo. Take situacije so na primer pogrebi, obisk zobozdravnika, ustni izpit … Seveda pa nam lahko po drugi strani ravno v teh trenutkih pravilno izbran vonj nudi oporo ali nas umiri in pomaga pri zbranosti. Vse je odvisno od nas.

Da bi se naučili pravilnega dojemanja parfumov, ki so ponavadi zelo kompleksen in večplasten izbor različnih vonjev v enem, pa moramo vedeti, na kaj vse moramo biti pri parfumih pozorni. Kadar poslušamo klasično glasbo, vemo, da gre za mnogo več kot le (ne)všečnost le-te našim ušesom. Pozorni smo na usklajenost orkestra, tempo skladbe, izbrane soliste in kako so usklajeni z glasbenim ozadjem, dvigovanje in padanje dinamike glasnosti, na to, ali se tema v vseh stavkih ponavlja ipd. Prav tako parfum nudi mnogo vidikov, s katerih ga lahko preučujemo in presojamo (tudi če ga ne občudujemo, je morda lahko zanimiv z vidika nečesa čisto novega ali nenavadnega, kot nam je lahko zanimiva tudi slika na steni v galeriji, pa čeprav je morda ne bi obesili v svojo dnevno sobo).

Običajno so parfumi zgrajeni iz vrhnjih, srednjih in baznih not (kar je t.i. klasični ali francoski model gradnje parfuma), kar se ponavadi shematsko prikazuje kot olfaktorna piramida.

Olfaktorna piramida

Vrhnje note so tiste, s katerimi pridemo v stik nemudoma ob aplikaciji parfuma bodisi na kožo ali na testni papirček. Ponavadi gre za najbolj hlapljiva olja, note pa so lažje, efervescentne, pogosto sladke ali sadne in njihova značilnost je, da ne ostanejo dolgo prisotne, ponavadi le do nekaj minut. Velika napaka je kupiti parfum, ne da bi mu dali možnost razvoja na svoji koži. Morda so nam vrhnje note pisane na kožo, pa bomo čez nekaj ur razočarane nad dišavo, ki se bo razvila v nepredvideno smer. Po drugi strani nam lahko parfum ob prvem stiku z vrhnjimi notami ne bo prav nič všeč, a se bo razvil v nekaj globljega in kompleksnega, in nas bo prevzel prav zaradi svojih baznih not.

Srednje note imenujemo tudi ‘srce’ parfuma in zelo pogosto se večina parfumovega karakterja oz. tega, po čemer ga ločujemo od drugih, skriva prav v srednjih notah. Te so lahko cvetlične, lesne, začimbne, usnjene … Srednje note ponavadi ostanejo na koži okoli tri ure, seveda pa je to zelo odvisno od parfuma in njegove jakosti.

Bazne note ostanejo na koži najdlje, tudi do 24 ur. Običajno so globlje in so pogosto sestavljene iz (naravnih ali sintetičnih) esenc mošusa, ambre, vanilije, sandalovine in nekaterih drugih.

Primer: olfaktorna piramida parfuma Chanel ‘No.5’:

Vrhnje note: aldehidi, bergamotka, limona, neroli Srednje note: jasmin, vrtnica, šmarnica, iris Bazne note: vetiver, sandalovina, vanilija, ambra

Parfumi obstajajo v različnih jakostih, ki so zaradi nepoznavanja nemalokrat vir zmede ali slabe volje, ko domov prinesemo stekleničko novega parfuma v jakosti, ki je bodisi prešibka ali pa premočna za naš okus:

Seveda niso vsi parfumi na voljo v vseh omenjenih jakostih, najbolj popularni pa sta EdT in EdP. Pogosto je tudi, da imajo kljub enakim notam različne jakosti istega parfuma drugačno razmerje sestavin in lahko zaradi tega dišijo drugače. Te razlike so pri nekaterih parfumih zaznavne že med EdT in EdP verzijo, najbolj pa pridejo do izraza pri parfumskih ekstraktih, ki so skoraj brez izjeme bogatejši, bolj aromatični, globlji, pa tudi rezkejši, močnejši in dišijo ‘starejše’ kot njihove EdP različice.

Parfumi glede na olfaktorne skupine

Parfume lahko glede na njihov vonj delimo v t.i. olfaktorne skupine ali družine. Ta sistematizacija nam pomaga pri kategorizaciji parfumov in iskanju sorodnosti med posameznimi parfumi glede na skupino, v katero spadajo. Prav tako nam je lahko ta delitev v pomoč takrat, ko se odločamo za nakup novega parfuma – če namreč večina nam ljubih vonjev spada v določeno olfaktorno skupino in si želimo sicer nov parfum, ki pa bi imel podobne lastnosti našim prejšnjim, potem lahko že na podlagi skupine za nekatere vonje predvidimo, ali nam bodo všeč ali ne. Lahko pa na podlagi znanja primerjamo različne parfume med seboj, ugotavljamo, v katero skupino bi sodili in podobno.

Vsak parfum je v svojem bistvu zgrajen okoli določenega akorda, ki določa njegovo družino, nadaljni akordi pa ga razvrščajo še podrobneje v podskupino ali poddružino. Vedeti je potrebno, da je vsak parfum, tudi tisti, ki je navidezno zelo preprosto zgrajen, v resnici zelo kompleksen. Tudi t.i. »soliflores«, to so parfumi, ki dišijo le po eni cvetlici (npr. L’Occitane Eau des 4 reines, ki je vrtnični soliflor), vsebujejo kombinacijo not, ki so razvrščene v olfaktorno piramido.

Delitev na olfaktorne skupine je sicer več in pogosto se različni internetni ali literaturni viri med seboj nekoliko razlikujejo. Spodnja delitev se nanaša na ženske parfume in je povzeta po delitvi s strani osmoz.com.

Štiri glavne olfaktorne skupine so: chypre, citrusna, cvetlična in orientalska; družina chypre se naprej deli na cvetlično in sadno; citrusna ima samo eno podskupino in sicer aromatično; cvetlična skupina ima s kar desetimi podskupinami največ kategorij (aldehidna, jasmin, lesno mošusna, nagelj, sadna, šmarnica, tuberoza in cvet pomarančevca, vodna, vrtnica in vijolica, zelena); orientalska skupina pa vsebuje cvetlično, lesno, vanilijevo in začimbno podskupino.

Oglejmo si malo podrobneje štiri olfaktorne družine.

Chypre skupina

Chypre skupina temelji na sestavini hrastovega lišaja Evernia prunastri, ki raste na deblih in vejah hrastov centralne Evrope; tipično imajo parfumi iz skupine chypre lesnat, smolnat, včasih rahlo medicinski in globoko aromatičen vonj, ki je lahko podoben usnju ali nekaterim vrstam (zrelega ali suhega) sadja, npr. slivam. Ime je skupina dobila po parfumu »Chypre«, ki ga je l. 1917 izdelal parfumar François Coty. Poleg hrastovega lišaja ima ta skupina pogosto tudi note pačulija, bergamotke, vrtnice ter smolnatega ekstrakta ciste (sredozemskega grmička, imenovanega cista). Skupina chypre je bila, poleg svetličnih ekstraktov in mešanic, prva parfumska skupina, saj so bili nekoč, ko parfumski svet še ni poznal sintetičnih molekul in sestavin, vsi parfumi zgrajeni na zgoraj omenjenih notah. Dandanes ta skupina izgublja svojo popularnost, moderni chypre parfumi (npr. Chanel Chance, Dior Miss Dior Chèrie) pa s tistimi pravimi klasiki iz te skupine, kot so npr. Guerlain Mitsouko, Robert Piguet Bandit, mnogi Caroni …, nima več prav veliko skupnega.

Citrusna skupina

Citrusna skupina je najlažja in morda tudi najbolj ‘moška’ izmed vseh štirih – je osvežujoča, lahka, lahko športna, efervescentna, in se tipično bolj poda poletju ter višjim temperaturam (ni pa nujno). Vsebuje t.i. ‘hesperide’, ki je velika skupina vseh vrst agrumov. Mednje med drugimi spadajo: grenivka, limona, limeta, pomaranča, bergamotka, klementina, mandarina, yuzu, kumkvat in še nekateri drugi agrumi. Citrusna skupina ima pogosto dodane zeliščne, listnate, aromatične note, včasih pa tudi kanček lesnih ali cvetličnih not.

Cvetlična skupina

Cvetlična je največja izmed vseh družin vsebuje kar deset podkategorij. Trenutno je zelo popularna med ljubiteljicami parfumov po vsem svetu. Sem spadajo vsi parfumi, ki so zgrajeni okoli glavne, cvetlične teme; to pa so lahko že prej omenjeni soliflori (glavni akord je baziran na eni cvetlici in temu so podrejene vse druge note, tako da skupaj tvorijo čimbolj naraven vtis te cvetlice), lahko gre za prave pravcate šopke (npr. kombinacija vrtnice, vijolice, šmarnice; tuberoze in gardenije; tuberoze, jasmina in cveta pomarančevca ipd.), tretja možnost pa je glavna cvetlična tema, ob spremljavi sadnih, vodnih, lesnih, mošusnih ali zelenih not. Aldehidna podskupina vsebuje parfume, ki so zgrajeni iz vrhnjih aldehidnih not; to so sintetične molekule, ki imajo ženstven, pudrast, lahko nekoliko cvetlično kovinski vonj, in so doživeli rojstvo s Chanelom No.5, ki je bil prvi parfum z zelo visoko vsebnostjo aldehidov.

Orientalska skupina

Orientalska: tudi ta družina je trenutno zelo popularna, tudi med mladimi dekleti in ženskami, saj vsebuje zelo popularno, gurmansko vanilijevo podskupino (fr. gourmand = ki rad dobro jé, ki z veseljem jé). Za orientalsko skupino so značilni bogati, sladkasti, začimbni vonji, ki kombinirajo note vanilije, ambre, eksotične lesne in začimbne note, včasih pa tudi sadne in cvetlične note. Parfumi iz te skupine so ponavadi težji, bogatejši, topli, čutni. Poleg vanilijeve podskupine v orientalsko družino spadajo še cvetlična, lesna in začimbna podskupina.

Kot že rečeno, je ta delitev le ena izmed možnih sistematizacij olfaktornih skupin, vendar se razlike običajno pojavljajo predvsem v podskupinah (npr. nekateri viri navajajo več podskupin pri družini chypre parfumov – poleg cvetlične in sadne še lesno, usnjeno in nekatere druge). Prav in edino pravilno je, da k parfumom pristopamo čimbolj neobremenjeno ter da z užitkom poizkusimo tudi kakšnega, ki nam zgolj po opisu sodeč ne bi ustrezal – tako kot pri hrani ali vinu nas tudi v parfumskem svetu namreč presenečenje lahko čaka za vsakim vogalom.