Barve, vaše najboljše prijateljice – 2. del

V prvem delu članka o barvah ste se seznanili z osnovami barv, mešanjem in nastajanjem vedno novih odtenkov, v tem delu pa bomo znanje o primarnih, sekundarnih in terciarnih barvah poglobili s predstavitvijo osnovnih pravil za kombiniranje barv.

Za kombiniranje barv ni nekega splošnega »recepta«, ki bi se ga lahko poslužili, vendar pa obstajajo določena »pravila«, ki se jih sicer ni nujno držati, vam pa lahko zelo olajšajo probleme s kombiniranjem barv.

Prvo tako pravilo je barvna harmonija, ki združuje barve v celoto, tako, da nobena izmed njih ne izstopa, ampak so v nekem sožitju. Uporabe barvne harmonije se ne da naučiti, to morate imeti v sebi, vendar pa obstajajo klasični načini harmoničnega kombiniranja barv, ki vam lahko pomagajo.

Harmonija podobnosti

Harmonija podobnosti temelji na usklajevanju podobnih odtenkov, saj je najlažje uskladiti odtenke, ki se med seboj razlikujejo le v svetlosti, čistosti ali barvnem tonu. Razlike so res minimalne, zato je tudi prehod med barvami neizrazit.

Harmonija kontrasta

Pri uporabi harmonije kontrasta je potrebno biti zelo previden, saj morajo barve biti v kontrastu, hkrati pa jih mora nekaj povezovati (npr. čistost, svetlost, komplementarnost).

Harmonija stopnjevanja odtenka

Harmonijo stopnjevanja odtenka lahko ustvarimo med katerimakoli dvema različnima (kontrastnima) barvama, s tem, da med njiju dodamo vmesne odtenke, ki pa morajo biti logično stopnjevani. Na tak način lahko pridemo do zelo zanimivih kombinacij med barvama, za kateri morda niti pomislili ne bi, da bi ju postavili skupaj.

Drugo pravilo kombiniranja barv je barvni kontrast, ki pa mora vladati med barvami, ki jih želimo združiti v celoto. Bolj kot so barve med seboj kontrastne, bolj bodo prišle do izraza. Kontrastov je kar nekaj, mi si bomo ogledali sedem najpomembnejših.

Kontrast med čistimi barvami

Največji kontrasti med čistimi barvami so med primarnimi in sekundarnimi barvami, torej med rumeno, rdečo in modro, ter med oranžno, zeleno in vijolično.

Kontrast med nasprotnimi barvami (komplementarni kontrast)

Kontrast med nasprotnimi barvami temelji na kombinaciji barv, ki sta si komplementarni oziroma nasprotni (barvi, ki si v barvnem krogu ležita nasproti).

Kontrast med svetlimi in temnimi barvami (svetlo-temni kontrast)

Svetlo-temni kontrast bo najbolj prišel do izraza, ko si bosta barvi po svetlosti najbolj različni.

Kontrast med čistimi in zastrtimi barvami (kontrast barvnih kvalitet)

Bolj so barve čiste, bolj žarijo. In če želite poudariti njihov žar jih je najbolje uporabiti na čimbolj zastrti podlagi.

Kontrast med toplimi in hladnimi barvami (hladno-topli kontrast)

Tople barve so tiste, ki vsebujejo več rumene ali rdeče barve in delujejo žareče, toplo, hladne pa tiste, ki vsebujejo več modre barve in delujejo pusto, hladno. Niso vsi odtenki enake barve topli, predvsem to velja za sekundarne in terciarne, ter ostale barve, saj je njihova toplota odvisna od količine tople barvne komponente, ki jo vsebuje (enako velja tudi za hladnost). Kako topla ali hladna bo barva delovala, je odvisno tudi od barve podlage ali od sosednje barve (ob topli rdeči bo delovala bolj toplo kot ob hladni modri).

Kontrast količin

Močnejša kot je neka barva, manj je je potrebno uporabiti, da ne bi izstopala. Tako na primer uporabimo enakovredni zeleno in rdečo v enakem razmerju, oranžne malo manj kot modre,  rumene pa proti vijoličasti veliko manj, saj je njena intenzivnost veliko večja.

Sočasna premena (simultani kontrast)

Simultani kontrast se nanaša na vse barvne kontraste. Izhaja iz fiziologije našega očesa, zaradi katere vidimo večji kontrast, kot je v resnici. Enaka barva bo na svetli podlagi delovala temneje, na temni svetleje, na topli hladneje, na hladnji topleje, na nevtralni živahneje in na živi bolj zastrto.

To so torej temelji, na katerih se gradi barvna usklajenost vaših oblačil in celotnega izgleda. Upam, da vam bo s pomočjo teh pravil vaša oblačila uspelo sestaviti čudovito barvno celoto. Vso dosedanje barvno »znanje« pa bomo še nadgradili v 3. delu članka, kjer bo do izraza bolj prišla uporaba barv za poudarjanje, zakrivanje ali popravljanje telesne oblike.