Na testu so prav vse kreme dobro navlažile kožo. Celo več, tiste, ki obljubljajo 24-urno navlaženost, so obljubo tudi izpolnile. Za kreme za oceno dobro, teh je bilo 6 izmed 8 testiranih, so v odšteli med 1,63 in 34,9 evra. Kljub velikim razlikam v ceni, so bile razlike v kakovosti minimalne. Nobena izmed krem na testu ni vsebovala mineralnih olj, dve sta bili tudi brez konzervansov.

Moška koža je za približno petino debelejša kot ženska. Res je, gre za mikrometre, a pomenijo veliko razliko. Moška koža je manj občutljiva na bolečino, mraz in zunanje dražljaje. Kolagenske niti so prepletene v gostejšo mrežo kot pri ženskah in na moški koži se znaki staranja pokažejo kasneje kot na ženski. A pričakovanja moških pri kremah so podobna kot pri ženskah: enostavno mazanje, enakomerna porazdelitev po koži in seveda dobro vpijanje, da na obrazu ne pušča lepljivega občutka.

“Med testirani izdelki je ta praktični del testa večina opravila dobro,” je izpostavila Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: “Na praktičnem delu preizkusa smo udeležence povprašali tudi, kako všeč jim je vonj izdelka. Tega sicer nismo ocenili, saj gre za osebne preference – kar je nekomu všeč, drugemu smrdi. Za kreme, ki so imele specifičen vonj, brez sintetičnih ‘dodatkov’, marsikateremu udeležencu testa niso bile všeč, ‘da ne diši po moško’, karkoli naj bi to že pomenilo. Ta in številni drugi komentarji udeležencev pa kažejo, kako smo se navadili na te (povsem nepotrebne) dodatke.”

Mineralna olja: vse kreme so opravile preizkus

Tokrat so na testu tudi preverili, ali morda katera od krem vsebuje neželena mineralna olja, natančneje aromatske ogljikovodike iz teh olj. V to skupino sodijo MOAH (mineral oils aromatic hydrocarbons), ki so potencialno karcinogena, in MOSH (mineral oils saturated hydrocarbons), za katere sumijo, da se njihovi ostanki nalagajo v telesu in lahko povzročijo vnetje jeter, vranice in bezgavk. “Vsi izdelki so ta del testa opravili z odliko – v nobenem nismo odkrili nevarnih olj MOSH ali MOAH,” je izpostavila Urša Šmid Božičevič.

Proizvajalci pa na embalaži navajajo tudi obljube oz. navedbe kot so ‘active energy’, ‘proti utrujeni koži’. Kljub vsebnosti kofeina, ki ga vsebujejo številne kreme za moške, raziskav, ki bi potrdila take navedbe ne poznamo, poudarjajo na ZPS. Poudarjajo, da je pomembna celotna receptura in ne le ena snov, ki jo vsebuje krema – navadno je tudi koncentracija te snovi izredno majhna.

Rezultati testa so objavljeni v reviji ZPStets 10/2017 in na www.zps.si.

Opomba urednice

‘Neželenost’ mineralnih olj v kozmetiki je zgolj posledica trenda zadnjih let uporabe ‘naravne kozmetike’. V kozmetiki se uporablja prečiščeno mineralno olje farmacevtske stopnje čistosti in je eno najbolj varnih olj za uporabo v farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih. Kot takšno omenjenih škodljivih snovi, ki so sicer prisotne v neprečiščeni nafti, praviloma ne vsebuje, zato ni prav nič presenetljivo, da jih na testu niso odkrili. Poleg tega je tudi povsem naravnega izvora in se skorajda ne vpije v oz. ne prehaja skozi kožo, temveč na njej ustvari zaščitno plast, ki pospešuje celjenje kože, preprečuje izsuševanje in skrbi za gladko, mehko in neizsušeno kožo.
Več o mineralnem olju si lahko preberete v članku.

Hkrati se sprašujem, ali so strokovnjaki, ki so kreme testirali, upoštevali vsebnost antioksidantov, antiiritantov ter ostalih koristnih snovi, ki ščitijo in ohranjajo kožo zdravo in zavirajo staranje, glede na to, da te sestavine niso nikjer omenjene. Kaj pomeni ‘dobra nega’? Dobra nega bi morala vsebovati ravno naštete sestavine.

Prav tako so povsem izpustili zelo pomembno dejstvo, da v kolikor kreme vsebujejo omenjene koži koristne snovi, te ob izpostavljenosti zraku in svetlobi pospešeno propadajo, zaradi česar bi se morale nahajati v zrak in svetlobo neprepustnih embalažah na pumpico ali vsaj tubah. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Tanja Matko, glavna urednica

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj