A čeprav se zdi, da pogrevanje reši vse težave, strokovnjaki za varno hrano opozarjajo, da določena živila po ponovnem stiku s toploto postanejo tempirana bomba za naše prebavila. Težava praviloma ni v samem procesu segrevanja, temveč v tem, kaj se s hrano dogaja od trenutka, ko smo jo prvič skuhali, pa do trenutka, ko se odločimo za »drugo rundo«.
Nevarni prebivalec riževih zrn
Riž velja za eno najbolj tveganih živil, kar marsikoga preseneti. Surova zrna riža pogosto vsebujejo spore bakterije Bacillus cereus, ki so izjemno odporne in preživijo celo vretje. Če kuhan riž pustimo na sobni temperaturi, se te spore aktivirajo in začnejo proizvajati strupe, ki povzročajo močno zastrupitev. Ponovno segrevanje teh strupov ne uniči, zato je ključno, da riž po kuhanju čim hitreje pospravimo v hladilnik ali zamrzovalnik.
Ko piščanec in jajca spremenijo svojo strukturo
Perutnina in jajca so bogat vir beljakovin, vendar prav te beljakovine predstavljajo izziv pri ponovnem segrevanju. Ko piščanca pogrevamo drugič ali celo tretjič, se struktura beljakovin spremeni oziroma denaturira na način, ki lahko oteži prebavo in povzroči napihnjenost ali krče.
Še večja nevarnost preži pri jajcih; če jih segrevamo pri visokih temperaturah, lahko postanejo strupena. To še posebej velja za trdo kuhana ali ocvrta jajca, ki ob ponovni izpostavljenosti vročini sprostijo snovi, neprijazne do našega prebavnega sistema.
Nevidna kemija v špinači in zeleni listnati zelenjavi
Špinača, ohrovt in zelena so polni nitratov, ki so sami po sebi koristni za telo. Težava nastopi, ko to zelenjavo pustimo stati ali jo ponovno segrevamo. Bakterije začnejo nitrate pretvarjati v nitrite, ti pa se ob določenih pogojih spremenijo v nitrozamine, ki so rakotvorni. Poleg kemičnih sprememb špinača s pogrevanjem izgubi tudi večino svojih dragocenih snovi, zato je najboljše pravilo, da jo uživamo sveže pripravljeno ali pa hladno kot dodatek solatam.
Krompir in nevarnost botulizma
Krompir je osnova mnogih obrokov, a njegova hramba zahteva posebno previdnost. Če kuhan krompir pustite v aluminijasti foliji na sobni temperaturi, ustvarite popolno okolje brez kisika za razvoj bakterije Clostridium botulinum, ki povzroča nevarno zastrupitev – botulizem.
Segrevanje v mikrovalovni pečici (ki so škodljive že samo po sebi – izogibajte se jim!), pogosto ne doseže dovolj visoke temperature v sredici, da bi uničilo te bakterije. Da bi se izognili težavam, krompir po kuhanju čim prej ohladite in ga v hladilniku ne hranite dlje kot dan ali dva.
Gobove jedi naj bodo le za enkrat
Gobe so biološko izjemno kompleksna živila in so zelo dovzetne za mikroorganizme. Njihove beljakovine in encimi se začnejo razkrajati takoj po pripravi. Če gobe pogrevamo, tvegamo ne le uničenje njihovega okusa in teksture, temveč tudi resne prebavne težave.
Starodavno pravilo naših babic, da se gob ne pogreva, torej drži – če vam jih kaj ostane, jih raje pojejte hladne, pod pogojem, da so bile po prvem kuhanju takoj shranjene na hladnem.
Morski sadeži: tveganje, ki se ne izplača
Morski sadeži in ribe so izjemno hitro pokvarljiva živila. Ker vsebujejo veliko vode in specifičnih beljakovin, so idealno gojišče za bakterije. Pri pogrevanju morskih sadežev, ki so predolgo stali na sobni temperaturi, tvegate ne le izgubo kakovosti mesa, ki postane gumijasto, temveč tudi resno okužbo s salmonelo ali drugimi patogeni.
Varnostno pravilo pri morskih sadežih je strogo: če jih niste ohladili takoj po pripravi, jih raje zavrzite, kot da bi tvegali zdravje.
PREBERITE TUDI: Znanstveniki opozarjajo: zakrivanje sonca je zelo nevarno početje
