Sploh ženske nad svojim 30. ali 35. letom, ki postajajo za večino stvari vse bolj premišljene, si želijo o pripravi na nosečnost izvedeti čim več, saj se večina zaveda, da njihovo telo vseeno ne deluje več popolnoma enako, kot je delovalo, ko so jih štele 25. Med nami je torej mnogo žensk, ki do svojega 30. ali 35. leta sploh niso pomislile na otroke, ali pa ji življenske okoliščine niso dale priložnosti za to. Nato pa se navadno življenje umiri, zaživimo s partnerjem, ki ga imamo radi, in pojavi se tudi želja po družinici.
(foto: a11sus / Foter / CC BY-NC-ND)
Povprečna starost matere v letu 2012 ob rojstvu otroka je bila 30,5 leta
Trendi v smeri odlaganja materinstva, poznejših porok in manjših družin se nadaljujejo. Otroke ima manj najstnic in žensk v zgodnjih dvajsetih letih, narašča pa delež žensk, ki postanejo matere v svojih tridesetih letih. Delno lahko povečanje števila rojstev med ženskami, starimi nad 30 let, pripišemo tudi starostni strukturi prebivalstva, saj so generacije žensk v tej starosti večje od generacij mlajših žensk. Od vseh žensk, ki so rodile v letu 2012, jih je bilo več kot polovica (54 %) starih 30 ali več let, pred 30 leti (1982) pa 17 %. Povprečna starost žensk, ki so rodile v letu 2012, je bila 30,5 leta, povprečna starost tistih, ki so v letu 2012 rodile prvič, pa 28,9 leta. (Vir podatkov: Statistični urad RS)
Kako se pripraviti na zanositev oz. nosečnost?
O dejavnikih, ki vplivajo na zanositev, smo že pisali. Prav tako tudi o neplodnosti, pri čemer velja, da leto ali leto in pol poizkušanja velja za popolnoma normalno časovno obdobje. Večina žensk v tem času zanosi brez posebnih težav in donosi popolnoma zdravega otroka. Sodobna medicina uspešno odpravlja tudi večino morebitnih zapletov, a za varnost in splošno dobro počutje, pa veliko lahko naredimo tudi sami.
Obisk ginekologa / osebnega zdravnika
Kljub temu, da ginekologi ob svojih divje zasedenih urnikih ne sprejemajo bolnic, če ne gre za redni pregled ali že zanositev, se lahko dogovorite vsaj za nekaj minut dolg posvet, za katerega si lahko vnaprej pripravite vprašanja. Naslednja možnost je osebni zdravnik, s katerim se lahko posvetujete o načrtovanju nosečnosti in morebitnih preventivnih pregledih še pred zanositvijo. Zdravnika pred nosečnostjo obiščite tudi, če imate kakšno kronično bolezen (npr. sladkorno bolezen, epilepsijo …), imate kakšno izmed dednih bolezni po mamini ali očetovi strani (npr. hemofilijo), jemljete stalna zdravila in podobno.
Hrana in gibanje
Skrbite za svoje telo in pazite na težo. Specialisti ginekologije in porodništva menijo, da telo ženske s preveliko težo lahko proizvaja preveč estrogena, kar se lahko pokaže v obliki težav z ovulacijo ali zanositvijo. Čezmerna telesna teža naj bi bila povezana tudi s sindromom policističnih jajčnikov, ki je lahko pomemben dejavnik pri ženski neplodnosti. Seveda čezmerna telesna teža nikakor ni nujno razlog za težjo zanositev, imajo pa pretežke ženske več možnosti za razne kronične bolezni in spontani splav. Poleg tega debelost negativno vpliva tudi na otroke.
(foto: Aleksandr Slyadnev / Foter / CC BY-NC-ND)
Z uživanjem raznolike in kakovostne hrane ter zadostno količino vode boste poskrbeli za boljše počutje pred in med nosečnostjo. Izogibajte se živilom z nezdravimi maščobami in sladkorjem, omejite pa tudi vnos kofeina in če še niste, prenehajte kaditi še pred zanositvijo! Kajenje v času nosečnosti lahko povzroči resne zdravstvene težave še nerojenega otroka, denimo prezgodnji porod, zmanjšanje pljučne funkcije, povezano je s sindromom nenadne smrti dojenčka, poveča pa se tudi tveganje za spontani splav, zunajmaternično nosečnost, itn. Tuje raziskave so pokazale, da se čas zanositve pri kadilkah podaljša povprečno za dva meseca, če pa sta kadilca oba, pa je ta čas še daljši.
Izberite kakovosten način zdravega prehranjevanja. Svetujemo, da se lahko ravnate po mediteranski dieti, ki vsebuje pomembna varovalna živila mediteranske kuhinje. Dovoljuje razvajanje s sadjem, zelenjavo, začimbami, stročnicami, oreški, rižem, olivnim oljem namesto živalskih maščob, perutnino, morskimi dobrotami in rdečim vinom. V vsakem primeru pa zaužijte dovolj zelenjave, ki bo tudi ob občasnih pregrehah, kot je 'junk food' poskrbela za uravnotežen vnos potrebnih snovi in zmanjšala škodo nezdrave hrane.
Izogibanje okužbam!
V času, ko se trudita zanositi, se izogibajte stiku zemlje z golimi rokami (okopavanje vrtička ta čas prepustite dragemu) zaradi možnosti okužbe z infekcijsko boleznijo toksoplazmozo. Z njo se je moč okužiti tudi z uživanjem surove svinjine ali jagnjetine, bolezen pa lahko plodu zelo škoduje, čeprav nosečnica ne kaže znakov bolezni.
V času načrtovanja lahko izpustite tudi pretirano zahajanje v prostore, kjer je ogromno ljudi, povišajte skrb higiene rok (okužbe), saj nekatere lahko zelo škodujejo otroku v času razvoja. Vse meso in jajca morajo biti dobro prepečena, sadje in zelenjava pa zelo dobro umita. Izogibajte se tudi nepasteriziranim mlečnim izdelkom in ulični prehrani, ki je lahko površno pripravljena. Okus ne vpliva na varnost priprave hrane! 🙂
(foto: RelaxingMusic / Foter / CC BY-SA)
Stres. Kaj je že to?
Znebite se stresa. Služba, finance … vse se bo uredilo slej ko prej. Kadar ste pod stresom, boste težje zanosili, stres pa zelo slabo vpliva tudi na ovulacijo in kasneje na sam razvoj otroka. Tuje študije so pokazale, da je kar 77 % ženskam, ki so se naučile živeti z manj ali brez stresa, plodnost povišala.
Naj stres ne bo izgovor. Odločite se in ukrepajte ter se skušajte ne preveč obremenjevati, saj je večina stvari popolnoma rešljivih, predvsem pa stres ne bo pomagal v nobenem primeru – ne vam, ne otroku in ne težavam. Naučite se tehnik sproščanja ali si poiščite strokovno pomoč.
Vse težave v službi ali finančne težave bodo slej ko prej minile, mesecev ljubezenskega načrtovanja, nosečnosti in rojstva, pa ne boste nikdar več dobili nazaj. Si res želite ta čudoviti čas preživeti v stresu?
Zakaj plodnost upade? Najprej se postara jajčnik.
Na spletni strani revije Viva so zapisali: “V jajčniku so vse jajčne celice prisotne že od začetka (ne tako kot pri moških, ko se spolne celice sproti obnavljajo). Ženske se rodijo z vsemi jajčeci, kar jih bodo kdajkoli imele; teh je več kot milijon. Samo do pubertete jih ostane le še približno 300.000. Od teh jih za proces ovulacije dozori le 300. Jajčne celice so skozi vse življenje izpostavljene vsem škodljivim vplivom.
Starejša ko je ženska, starejše ima jajčne celice. Vsi izvidi kažejo, da se po 35. letu začne ateroskleroza žilja v jajčniku. To pomeni, da je pretok krvi skozi jajčnik šibkejši in dobi manj kisika, zato je manj oskrbljen in v jajčniku se začnejo degenerativni procesi. Jajčnik je torej tisti v organizmu, ki se najprej postara. Bolj se bližamo menopavzi, manj so jajčniki odzivni na hormone, ki so odgovorni za ovulacijo jajčec. To je naravni potek padanja plodnosti in razmnoževalnih sposobnosti našega telesa, h kateremu po mnogih raziskavah dodatno pripomorejo slabe razvade (kajenje itd.). Ženska je sicer lahko na videz mladostna, energična, v razcvetu, v reproduktivnem smislu pa se spreminja.”
Razlikujmo med kronološko in biološko starostjo
Kronološka starost nam je določena z datumom rojstva in nanjo ne moremo vplivati. Biološka starost pa je naša "dejanska starost" in se lahko od posameznika do posameznika močno razlikuje od kronološke. Poznamo tudi t. i. doživljajsko starost, ki sporoča, koliko starega se človek počuti in kako svojo kronološko starost sprejema ter na splošno doživlja. Na osnoven, torej kronološki proces staranja seveda ne moremo vplivati, medtem, ko na biološkega lahko. Bolj preprosto povedano to pomeni, da se lahko poljubno postaramo ali pomladimo, kar pa ne vpliva le na naš zunanji videz, ampak predvsem na zdravje naših organov, manj tveganja za resne bolezni ali celo prezgodnjo smrt.
Na inštitutu Antona Trstenjaka pojasnjujejo, da biološko starost določa vitalnost organizma v primerjavi z ostalimi ljudmi iste kronološke starosti in so od nje odvisne funkcionalne zmožnosti organov. Pri merjenju si pomagamo z merljivimi telesnimi kazalci, kot so vrednost krvnega tlaka, mišična moč, gibljivost telesa, slušni prag, … Zato svojo biološko starost lahko občutno izboljšamo, če živimo zdravo in sprejemamo modre odločitve, za katere nas bo telo nagradilo z vitalnostjo in bolj kakovostnim življenjem.
Bolj, kot bomo zamenjevali slabe navade z zdravimi in kakovostnimi, na boljši ravni bomo. Tako denimo s povečevanjem mišične moči povečujemo gostoto kosti, poviševanje aerobnih zmogljivosti pa spodbuja delovanje našega imunskega sistema.
