Zanositev – kateri dejavniki vplivajo?

Čas, ko poskušate zanositi, je eden najbolj razburljivih v življenju para in verjetno si želite, da bi do tega prišlo čim prej. Tudi če ne zanosite tako hitro, kot bi si želeli, vzroka za skrb običajno ni.

Na možnost zanositve vplivajo številni dejavniki. Mednje sodijo starost, čas in pogostnost spolnih odnosov v času ovulacije, koliko časa poskušate zanositi, ali ste že bili noseči, ustrezna prehrana, ohranjanje primerne telesne teže ter izogibanje kajenju, pitju alkohola in drogam. Pri večini parov, ki skušajo zanositi, je verjetnost, da bo ženska zanosila, 15 % do 25 % v posameznem mesecu.

Dejavniki, ki vplivajo na zanositev

1. Starost
Strokovnjaki z univerze University of Warwick in ekonomske šole London School of Economics so se odločili raziskati, ali se stopnja plodnosti žensk manjša z višjo starostjo ter količino časa, v katerem so se trudile zanositi. S pomočjo inštituta za zdravje National Institute for Health and Clinical Excellence so ugotovili, da imajo ženske v 25. letu starosti le še 15 % možnosti za spočetje otroka v naslednjem mesecu, če so se za to trudile vsaj pol leta. Z višjo starostjo pa se te seveda postopoma nižajo. Do dopolnjenega 30. leta starosti tako padejo na dobrih 13 %, že 5 let pozneje pa se možnosti za zanositev spustijo do pičlih 10 %.

Študija je dokazala, da so na istem tudi 25-letnice, ki poskušajo zanositi že nekaj več kot leto dni, po 40. letu starosti pa lahko zanosi le še ena izmed dvajsetih posameznic. Ker je starost poglavitni faktor za uspešno ustvarjanje družine, strokovnjaki opozarjajo, naj se posameznice, ki ne morejo spontano zanositi, čim prej posvetujejo z osebnim zdravnikom.

2. Spremljanje menstrualnega in ovulacijskega ciklusa
Zanositev je lahko v celoti odvisna od pravilne izbire časa. Če želite ugotoviti svoje najbolj plodne dni, je zelo pomembno, da spoznate svoje telo in svoj menstrualni ciklus. Menstrualni ciklus je pri ženskah različno dolg; pri 90 % žensk traja 25 do 35 dni. Začne se prvi dan menstruacije in konča en dan pred začetkom naslednje menstruacije. Pri normalnem ciklusu traja menstruacija 3 do 7 dni, ovulacija pa nastopi 12 do 16 dni pred začetkom naslednje menstruacije.

Ciklus urejajo hormoni. Na začetku ciklusa se v jajčnikih pod vplivom estrogena razvijejo jajčeca. Ženska ima ob rojstvu v jajčnikih 250.000 do 400.000 jajčec. Po puberteti se približno vsakih trideset dni pod vplivom delovanja hormonov eno jajčece sprosti iz jajčnika. Sredi ciklusa, ko je estrogena največ, se količina luteinizirajočega hormona nenadno poveča in hitro zmanjša, kar povzroči, da se jajčece sprosti (ovulacija). Po ovulaciji začne naraščati količina progesterona, kar maternico pripravi na nosečnost. Če maternica ne sprejme oplojenega jajčeca, količina progesterona pade in pojavi se menstruacija (mesečna krvavitev je izluščenje maternične sluznice). Če se oplojeno jajčece uspešno ugnezdi v maternici, nastopi nosečnost in menstruacija izostane. To se običajno zgodi približno teden dni po oploditvi.

Vendar vsi ciklusi niso redni in matematično natančni, zato se težko zanašamo na številke. Ženska lahko ob rednem spremljanju menstrualnega ciklusa sama ugotovi kdaj je nastopil čas ovulacije. Opazuje naj svojo sluz iz nožnice, ki je med ovulacijo podobna surovemu beljaku, zelo lepljiva in se dobro razteguje v tanko nit. Pred in po ovulaciji je redkejša in ni lepljiva. Ovulacijo vidimo še z opazovanjem čiste sline ali sluzi pod povečavo – takrat kristalizira v obliki praprotnih listov.

Poudariti velja, da naj žensk ne skrbi sluz na spodnjih hlačkah. Bolj je sluz bogata, bolj je tudi ženska hormonsko dejavna. Vse to omogoča prijetnejši spolni odnos in poveča možnost zanositve. Ovulacija je včasih povezana z napetostjo ali bolečino v trebuhu, ki običajno izgine po 24 urah. Lahko pride do rahle krvavitve ali rjavkastega izcedka iz nožnice. Tretji znak je rahlo povišana telesna temperatura ali t.i. bazalna temperatura. V času ovulacije ima ženska približno pol stopinje višjo telesno temperaturo.