Življenje s sproščenim duhom in telesom je naše naravno stanje in prirojena pravica. Tisti, ki obvladajo to umetnost, imajo ključ do zdravja, čilosti in duševnega miru, kajti sprostitev je krepčilo za celotno bitje, ki sprošča neznanske zaloge energije.
Stanji našega telesa in duha sta tesno prepleteni. Če so sproščene vaše mišice, je sproščen tudi vaš duh. In če vam duha oklepa tesnoba, trpi tudi vaše telo. Vsa dejavnost izvira iz duha. Ko duh prejme dražljaj, ki ga spodbudi k dejanju, odpošlje sporočilo prek živcev, da se mišice skrčijo v pripravljenosti. V vrvežu sodobnega sveta, duha nenehno obstreljujejo dražljaji, ki nas stalno držijo v bojni pripravljenosti. Zato ni čudno, da mnogi prebijejo večino žiljenja, celo kadar spijo, v stanju telesne in duševne napetosti. Vsakdo ima svoja šibka mesta – stisnjene čeljusti, gube med obrvmi ali trd vrat. Ta nepotrebna napetost ni le vzrok precejšnjega nelagodja, ampak odplavlja iz nas neznanske količine energije in pozroča, da smo nenehno utrujeni in slabega zdravja. Kajti energija se porablja tako za ukazovanje mišicam kot tudi za to, da le-te ostajajo skrčene, čeravno se tega le na pol zavedamo.
Resnična sprostitev mora biti trojna: telesna, miselna in duhovna. Tu je opis preprostega postopka sproščanja telesa, uma in duha:
- Sprostitev telesa: Da bi sprostili telo, se uležete na tla v lego trupla in potem izmenoma zategujete in popuščate mišice vsakega dela telesa posebej in sicer od stopal do glave. To izmenično zatezanje in popuščanje je potrebno, saj ne moremo zanesljivo vedeti, ali smo sproščeni, če prej ne vemo, kako občutimo napetost. Potem lahko z avtosugestijo pošiljamo mišicam, naj se skrčijo. Z vajo se boste polagoma naučili uporabljati podzavest, da boste takšen samonadzor razširili tudi na samodejne mišice srca in drugih organov.
- Sprostitev uma in duha: Da bi sprostili um, dihajte enakomerno in ritmično in se osredotočite na svoje dihanje. Umska in telesna sprostitev pa ne moreta biti popolni, dokler ne dosežemo duševnega miru. Kajti strah, skrbi, jezo in obžalovanje boste čutili vse dotlej, dokler se boste istovetili s svojim telesom in umom. Duhovna sprostitev pa pomeni, da se odmaknete od tega dvojega in postanete priča telesa in uma ter se tako poistovetite s čisto zavestjo – izvorom resnice in miru, ki je v vseh nas.
Ko se sproščate, dobite občutek, da se tajate, širite, postajate lahki in topli. Ko se razblini vsa mišična napetost, celotno telo prežame blaga evforija. Sprostitev ni toliko stanje, ampak bolj proces, vrsta ravni, ki segajo čedalje globje. To ni zadrževanje, temveč popuščanje, ne dejavnost, temveč ne-dejavnost. Ko sprostite celo telo in dihate počasi in globoko, nastanejo nekatere fiziološke spremembe: telo porablja manj kisika in izloča manj ogljikovega dioksida, mišična napetost popusti, dejavnost simpatičnega živčevja se zveča, parasimpatičnega pa zmanjša. Že nekaj minut globoke sprostitve zmanjša zaskrbljenost in utrujenost učinkoviteje kot dolge ure nemirnega sna.
