Okrasne rastline namreč vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Preden se lotite urejanja svojega vrtička, naredite načrt, koliko prostora boste namenili novemu hobiju. Če imate na voljo nekaj zemlje oziroma zunanje površine, lahko zelenjavo vzgajate na gredicah, drugače pa lahko pridelavo načrtujete kar v cvetličnih loncih in koritih, ki jih namestite na balkon, teraso ali kar na okenske police. Gredicam za začetek namenite manjšo površino in zasadite manjše število vrtnin. V prispevku se bomo osredotočili na pridelavo v cvetličnih loncih in koritih.
Uspešna priprava je ključna za obilen pridelek
Za pridelavo na balkonu in okenskih policah uporabite cvetlične lonce, gajbice ali višje pladnje. Posode, v katere boste posadili rastline, izbirajte glede na prostor, ki ga rastlina potrebuje za korenine. Solato, peteršilj in druge začimbe lahko pridelujete v manjših loncih, medtem ko paradižnik, jajčevec in paprika potrebujejo za rast večje lonce. Berivko, redkvice in korenje lahko pridelate tudi v koritih.
Na dno lonca ali korita položite nekaj manjših kamnov ali nasujte pesek, kar bo služilo kot drenažni material in preprečevalo zastajanje vode. Nato lonce napolnite s substratom za zelenjavo. Za vzgojo večine zelenjadnic potrebujete prostor, ki je dopoldne ali popoldne izpostavljen soncu, opoldne pa nekoliko zavarovan pred najhujšo vročino, medtem ko paradižnik potrebuje prostor, ki je večji del dneva izpostavljen soncu.
Sejemo in sadimo ob pravem času
Rastline za rast potrebujejo čas in ustrezno temperaturo. Tudi če ste začetniki, ta izziv ne bo pretežek, saj so na semenskih vrečkah vedno označeni primerni meseci, ko lahko zelenjavo sejete na prosto. V trgovinah s sadikami vam bodo prodajalci znali svetovati, kdaj je priporočljivo saditi izbrano zelenjavo. Prav ta časovna dinamika vam omogoča, da s preudarnim načrtovanjem svoj vrtiček čim bolje izkoristite. Februarja lahko začnete s česnom in čebulo, marca že lahko sejete grah, pozneje tudi solato, radič, rukolo (rukvico) in peteršilj. April je že primeren za blitvo in rdečo peso, medtem ko je maja čas za plodovke (paradižnik, papriko, jajčevce). Julija pridejo na vrsto zimske solate in radič, avgust je primeren za sejanje motovilca.
Poleg priporočil na vrečkah bodite pozorni tudi na vremensko napoved. V primeru slabega in mrzlega vremena lahko s setvijo malo počakate.
Zalivajte zgodaj zjutraj
Večina zelenjave naredi plitek koreninski sistem in potrebuje redno zalivanje, sploh v loncih, iz katerih voda prej izhlapi. Pomembno je, da zalivate zjutraj (pred sončnim vzhodom, če je mogoče) in pazite, da ne omočite listov. Vodne kapljice na listih namreč ustvarjajo pogoje za rastlinske bolezni, česar si ne želite. Kot pri drugih rastlinah v loncih je pomembno, da z zalivanjem ne pretiravate in pazite, da voda ne zastaja v loncih.
PREBERITE TUDI: Uživajte sadje in zelenjavo za zdrave arterije!
Kaj bo najbolje uspevalo na vašem vrtu v loncih?
Paradižnik
Najlažje je, če sadike kupite in jih posadite v primerne lonce. Paradižnik posadite nekoliko globlje, saj se steblo zelo dobro ukoreninja. Privoščite mu nekoliko večji lonec, s premerom vsaj 30 centimetrov, da lahko nemoteno razvije svoj koreninski sistem. Paradižnik vas bo bogato nagradil, če ga boste občasno pognojili. Ko je v polni rasti, ga dognojujte enkrat na teden – lahko s tekočimi ekološkimi gnojili, ki jih dodate vodi za zalivanje. Lahko pa že ob sajenju dodate ekološko gnojilo v zrncih, posebej prilagojeno za paradižnik, ki se bo počasi sproščalo med letom. V loncih še posebej dobro uspeva češnjevec.
Čez leto mu odstranjujte zalistnike (poganjke ob listih), tako da imate eno glavno steblo. Na voljo je tudi t. i. determinanten paradižnik, ki je nizke grmičaste rasti in ne potrebuje opore in odstranjevanja zalistnikov. Paradižnik ima več ustreznih sosedov, zato lahko zunanji del lonca izkoristite za sajenje bazilike, v prvih mesecih tudi redkvic.
Solata
Za zasaditev v lonce je najbolj primerna glavnata solata, saj berivka potrebuje nekoliko več prostora, če jo želite redno uživati. Glavnate sorte lahko dobite v obliki sadik skozi vso rastno dobo, zato na začetku kupite nekaj sadik, nato pa sproti dokupujte in sadite nove glede na porabo. Ob dobri oskrbi se glava razvije v nekaj tednih.
Za notranje sajenje sta primerni solata in špinača, ki ju lahko uspešno gojite tudi pri nekoliko slabši naravni osvetlitvi. Pri sajenju pazite na končno velikost rastline, da izberete dovolj velik lonec.
Redkvica
Zelo zanimiva za balkonske zasaditve je tudi redkvica, saj raste zelo hitro in ni zahtevna. Seme posejete kar v korito. Sadike pozneje sproti redčite s pobiranjem. Ko poberete ves pridelek, jo lahko na novo posejete in tako imate redkvico dolgo časa, predvsem spomladi in jeseni. Sejete jo lahko tudi še v prvi polovici septembra.
Za redkvico zadostuje že zelo majhen lonček, s premerom 7 centimetrov za posamezno sadiko. Če sadite v korita ali večje lončke, jo lahko kombinirate z blitvo ali krešo.
Čili
Za ljubitelje čilijev prostor res ni ovira, saj dobro uspevajo na balkonih in okenskih policah. Na voljo so številne sorte, razlikujejo se v stopnji pikantnosti ter barvi in obliki plodov. Čiliji so lahko tudi dekorativne rastline, tu gre posebej omeniti sorto ‘Bolivian Rainbow’. Lonce s sadikami postavite na sončne police.
Kalčki
Za kalčke ne potrebujete ne loncev ne zemlje. Vzgojite jih v kalilniku, ki ga lahko izdelate tudi sami. Semena namočite v vodo in jih postavite v temen prostor. Redno menjajte vodo, da ne splesnijo. Ko skalijo, jih prestavite na svetlo, da se zeleno obarvajo. Posebej opozarjamo, da za vzgojo kalčkov niso primerna semena za sejanje, saj so lahko obdelana z različnimi snovmi, zato za kalčke uporabljajte le temu namenjeno seme.
PREBERITE TUDI: Zakaj bi morali uživati več zelenjave in kako vam to lahko uspe
Kalice in mikrozelenjava
V zadnjem času so vedno bolj priljubljene kalice in t. i. mikrozelenjava (ang. microgreens), ki vsebuje veliko hranilnih in koristnih snovi. V primerjavi s kalčki je bolj razvita, za rast potrebuje tudi svetlobo in substrat. Mikrozelenjavo pobirate od 7. do 21. dne po kalitvi (odvisno od rastlinske vrste), ko so klični listi že razviti in se pojavijo prvi pravi listi. Lahko je zelo raznolika – posejete lahko številne kapusnice, solatnice, korenje, rdečo peso in celo čebulo, česen, por, sončnice, fižol, koruzo in številne druge.
Vse te vrste obogatijo jedi z različnimi okusi in barvami. Mikrozelenjavo najlažje vzgojite tako, da v nizko posodo (na primer pladenj) dodate približno tri centimetre substrata in zelo na gosto posejete semena. Skrbite, da je substrat vlažen. Ko rastline zrastejo, jih porežete tik nad substratom. Po pobiranju lahko v posodo posejete nova semena. Prednost take vzgoje je, da lahko zelenjavo vzgojite zelo hitro in preprosto na okenski polici, tudi sredi zime, če si jo takrat zaželite.
Azijska listna zelenjava
Ljubitelji rahlo pekočega okusa po gorčici lahko posejete mešanico azijske listne zelenjave, v kateri najdete mizuno, mibuno, red giant, pak choi in druge. Možnosti za njihovo uporabo je veliko – sveže kot dodatek solatam, hitro podušene v voku ali v omaki, ki jo pripravite kot špinačo. Lahko jo posejete v korita, lonce ali pladnje, približno 20 centimetrov široke in 5 centimetrov globoke, ki jih postavite na okensko polico. Odlikujejo jih hitra kalitev, saj seme vzklije v enem do dveh tednih, hitra rast in odpornost proti nizkim temperaturam.
Tako jih lahko vzgajate predvsem jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko je druge zelenjave manj na voljo. Ko rastline dosežejo višino 10 centimetrov, jih lahko porežete 2 centimetra nad zemljo, da bo rastlina rasla naprej in boste čez čas spet lahko z nje rezali sočne liste. Lahko jih tudi razsadite in bodo razvile rozeto oz. glavo – podobno kot solata. Lahko jih kombinirate z motovilcem, solato ali vmes posadite čebulo.
Rukola
Rukolo ali rukvico lahko pridelujete celo leto. Če jo sejete z nekajtedenskim zamikom, vam bo vedno na voljo. Sejete jo lahko že marca, saj ni tako občutljiva na nizke temperature kot plodovke. Hitro kali, zato pogleda iz zemlje že po enem tednu, primerna je tudi za vzgojo mikrozelenjave.
Zelišča
Zelišča, posajena v glinene ali plastične lončke, imajo poleg jedilne uporabnosti in vonja tudi okrasno vrednost. Največkrat niso zelo zahtevna za vzgojo, vseeno pa potrebujejo primerno velik lonec, ustrezno količino vode in primerno lego za vzgojo in rast.
Na okenski polici ali balkonu lahko gojite na primer rožmarin, meto, šetraj, timijan, origano, baziliko, majaron, sivko, drobnjak, peteršilj, krešo. Sadite jih lahko v posamezne lončke ali pa kar skupaj v dovolj veliko balkonsko korito. Pri tem bodite pozorni na to, kako velika je trenutna rastlina in kako visoko bo čez čas še zrasla. Višje in večje rastline, kot je rožmarin, je bolje saditi v posamezne lonce, saj s tem preprečite prevlado nad manjšimi rastlinami.
Pozorni bodite tudi pri izbiri sadik v vrtnarijah, izbirajte zdrave in močne rastline. Vendar ni nujno, da bodo sadike, ki so na prvi pogled videti močne in zdrave, na primer rožmarin in timijan, tudi v resnici imele poln in aromatičen okus. Na splošno velja, da jih ne zalivamo in gnojimo pretirano, ustreza jim sončna lega – tam bodo razvile intenziven okus in tudi aromo.
PREBERITE TUDI: Z zelenjavo do vitkosti in zdravja!
