Na predavanju in okrogli mizi projekta Čisto na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju so govorili o tem, zakaj povratne steklenice izginjajo s polic in kako jih vrniti. Potrošniki so na povratne steklenice pripravljeni, zdaj so na vrsti trgovci, proizvajalci in odločevalci.
Delež pijač v povratni embalaži se je v Sloveniji v dobrih dveh desetletjih več kot prepolovil: z 39 odstotkov v letu 2000 na 18 odstotkov v letu 2024, pri čemer večina tega deleža izhaja iz gostinstva. V maloprodaji namreč pijača v povratni embalaži dosega zgolj nekaj odstotkov celotne ponudbe in prodaje. Hkrati bi 92 odstotkov potrošnikov takšne pijače kupovalo pogosto ali vedno, če bi bile bolj dostopne.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je zato skupaj s Fakulteto za varstvo okolja (FVO) na posvetu »Jasna oznaka + preprosto vračilo = čista izbira« predstavila ugotovitve projekta Čisto. Na okrogli mizi so o rešitvah razpravljali predstavniki proizvajalcev pijač, gostinstva in potrošnikov.
Povratna steklena embalaža = boljša izbira za zdravje in okolje
Pregled trgovin je pokazal, da je v povratni embalaži mogoče kupiti le pivo in mineralno vodo. Na policah ni označeno, katera steklenica je povratna, znesek kavcije ni posebej naveden, vračilni avtomati so pogosto umaknjeni v manj opazne dele trgovin, pravila vračanja pa niso povsod enaka.
Anketa med potrošniki kaže, da težava ni v njihovi pripravljenosti, ampak v ponudbi:
- 91 odstotkov jih vsaj občasno pogreša pijače v povratni embalaži, redno pa jih kupuje le petina;
- največja ovira je premalo izbire, sledita nejasen in zapleten sistem vračanja;
- tretjina anketiranih povratne embalaže ne prepozna ali jo prepozna stežka;
- teža steklenic je ovira za manj kot petino potrošnikov;
- najbolj si želijo povratno embalažo za mleko (67 odstotkov), vodo in sokove (58 odstotkov) ter jogurte (57 odstotkov).
Povratna steklenica v povprečju opravi 25 do 30 krogov, nekateri sistemi omogočajo celo do 50 ponovnih polnjenj. V primerjavi s plastenko povzroči do 70 odstotkov manj izpustov CO₂, v primerjavi s pločevinko pa več kot polovico manj. Če bi s povratnimi steklenicami nadomestili le 11 odstotkov pločevink, bi v Sloveniji na leto prihranili 58.318 ton CO₂eq. Majhnost Slovenije je pri tem prednost: prevozne poti merijo od 60 do 360 kilometrov, steklenica pa je okoljsko upravičena že po štirih krogih.
Povratna steklena embalaža je tudi boljša izbira za zdravje. Kot je opozorila dr. Anja Bubik s Fakultete za varstvo okolja, v materialih za stik z živili poznamo več kot 14.000 kemikalij, vsako četrto so zaznali v človeškem telesu. Pri pijačah tekočina, toplota, kisline in dolgo shranjevanje še povečajo prehajanje snovi v pijačo. V stekleni embalaži do takšnega prehajanja skoraj ne prihaja, pijača v njej dlje časa ohranja ustrezno kakovost.
Sistem deluje v gostinstvu, v maloprodaji pa ne
Na okrogli mizi so sodelovali:
- dr. Petra Medved Djurašinović, strokovna direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter sekretarka Združenja industrije pijač, Združenja slovenskih pivovarn in Združenja za žgane pijače;
- Stane Žilnik, Steakhouse Stari pisker;
- Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja na ZPS.
Sogovorniki so razpravljali o tem, zakaj sistem povratne embalaže v gostinstvu deluje, v maloprodaji pa ne, kaj proizvajalce ovira pri širitvi ponudbe na sokove in druge brezalkoholne pijače ter kdo naj nosi stroške zbiranja, pranja in ponovnega polnjenja. Govorili so tudi o standardiziranih steklenicah, ki bi jih uporabljalo več proizvajalcev, in o tem, ali je čas za zavezujoč kavcijski sistem z določenim deležem povratne embalaže.
»Potrošniki so pokazali, da so pripravljeni. Več kot 40 odstotkov jih najbolj moti slaba izbira, teža steklenic pa je ovira za manj kot petino. Zdaj so na vrsti trgovci, proizvajalci in odločevalci. Ponovna uporaba embalaže ne sme biti zapletena izjema, ampak preprosta in dostopna možnost,« je poudaril Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja na ZPS.
»V Starem piskru dajemo prednost povratni stekleni embalaži, saj jo razumemo kot kakovostno in trajnostno izbiro, ki jo cenijo tudi naši gostje. Čeprav prinaša dodatne logistične in skladiščne stroške, je za nas samoumeven del poslovanja. Plastični embalaži se skoraj povsem izogibamo, gostom pa že od nekdaj brezplačno ponujamo vodo iz pipe v steklenih vrčih. Verjamemo, da bi lahko sistem povratne embalaže tudi v trgovinah deloval bistveno bolje, če bi za to obstajala večja pripravljenost trgovcev in ustrezna sistemska podpora,« je dejal Stane Žilnik, Steakhouse Stari pisker
»Embalaža za večkratno uporabo ima ključno vlogo pri zmanjševanju količine embalaže in odpadne embalaže ter predstavlja pomembno dopolnitev učinkovitim sistemom recikliranja. Sektor pijač si prizadeva, da bi v prihodnjih petih letih povečal uporabo takšne embalaže, obenem pa bo preučeval okoljsko in ekonomsko najustreznejše poti za njeno širšo uveljavitev. Čeprav je danes najbolj razširjena steklena embalaža za večkratno uporabo, priložnosti ponujajo tudi rešitve s PET-plastenkami,« je zaključila dr. Petra Medved Djurašinović, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
ZPS v okviru projekta Čisto predlaga štiri spremembe:
- Jasne oznake: povratna embalaža in višina kavcije morata biti prepoznavni že na prodajni polici in v spletni trgovini.
- Večja ponudba: potrošniki potrebujejo večjo izbiro pijač v povratni embalaži, ne le posameznih izdelkov.
- Preprosto vračanje: potrebujemo jasna pravila, dostopna vračilna mesta in čim manj omejitev, na primer brez zahteve po računu.
- Učinkovit skupni sistem: ta vključuje standardizirano embalažo, sodelovanje proizvajalcev in trgovcev ter zavezujoč kavcijski sistem z določenim deležem povratne embalaže.
Dobre prakse že obstajajo: v Nemčiji je v povratni embalaži 51 odstotkov pijač, kar omogočajo skupni fondi standardnih steklenic. Avstrija dostopnost spodbuja z zakonsko določenim deležem. Latvija ima skupni kavcijski sistem, v katerega se vrne več kot 90 odstotkov steklenic. Evropska unija od držav članic zahteva, da bo do leta 2030 v povratni embalaži 10 odstotkov pijač, do leta 2040 pa 40 odstotkov.
O projektu
Projekt Čisto (Jasna oznaka, preprosto vračilo = čista izbira: Ozaveščanje in informiranje o povratnih steklenicah za trajnostno prihodnost) izvaja Zveza potrošnikov Slovenije. Namenjen je boljšemu informiranju potrošnikov in vzpostavitvi enotnega sistema vračanja povratne embalaže v trgovinah. Sofinancirata ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor RS. Več informacij je na voljo na spletni strani zps.si.
Še nekaj zanimivih poudarkov predavateljev
»Kemikalijam iz embalaže se ne moremo povsem izogniti, z razumnimi izbirami pa lahko izpostavljenost pomembno zmanjšamo. Za vroče napitke in dolgo shranjevanje izberimo steklo, pri pijačah pa povratno stekleno embalažo,« je svetovala dr. Anja Bubik s Fakultete za varstvo okolja.
»Ko stojimo pred polico, ne izbiramo le izdelka, ampak tudi vrsto embalaže. Vsak posameznik s svojo odločitvijo določi, ali bo plastenka postala odpadek ali nova surovina,« je poudarila Alenka Centrih Ocepek, PUP Saubermacher.
»Odločitve o izbiri embalažnih sistemov naj temeljijo na rezultatih analiz LCA, ki ovrednotijo okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu. Tako lahko izberemo rešitve, ki v dejanskih razmerah uporabe najbolj zmanjšujejo obremenjevanje okolja,« je dejal doc. dr. Gašper Gantar s Fakultete za varstvo okolja.
»Trajnost ne sme ostati le dobra ideja na papirju. Rešitve morajo biti izvedljive v praksi, prilagojene dejanskim razmeram in usmerjene v dolgoročno zmanjševanje vpliva na okolje,« je zaključil Metod Špital, MAŠ Catering.
