Evropska unija je z nedavno potrditvijo zakonodaje o novih genomskih tehnikah (NGT) zadala uničujoč udarec vsakemu človeku, ki mu je mar, kaj vnaša v svoje telo. Pod krinko domnevnega »tehnološkega napredka« in pospeševanja pridelave so birokrati v Bruslju dali zeleno luč biotehnološkim korporacijam, da nam na skrivaj, brez kakršnih koli oznak na embalaži, podtaknejo gensko spremenjene rastline.
To ni le navadna birokratska odločitev – to je gospodarski in družbeni zločin brez primere.
Popolna tema in ignoranca: kako bomo sploh vedeli, kaj jemo?
Do zdaj je veljalo zlato pravilo: vsak potrošnik ima v trgovini pravico jasno videti, ali živilo vsebuje GSO, ter se na podlagi tega zavestno odločiti za ali proti nakupu. Z novo uredbo pa se ta pravica briše z mize za celo vrsto t. i. rastlin NGT-1.
Izdelki, ki so nastali z radikalnimi posegi v genom (kot je CRISPR), ne bodo nosili nobene opozorilne oznake na ravni končnih živil za kupce. Oznake bodo ostale le še na semenskem materialu za kmete, kar pomeni, da bo kupec v trgovini popolnoma brez informacij.
Zakaj takšna skrivnostnost? Če so te nove tehnologije res tako varne, neškodljive in napredne, kot nam zatrjujejo lobisti in skorumpirani politiki, zakaj se potem tako panično bojijo jasnega napisa na izdelkih?
Odgovor je več kot očiten: ker dobro vedo, da bi ljudje takšne laboratorijske umetnije v loku zaobšli.
Bomo poskusni zajčki za neznane dolgoročne posledice?
Znanstveniki in neodvisni strokovnjaki po Evropi opozarjajo na nekaj, kar si korporativni mediji ne upajo naglas povedati: o dolgoročnih vplivih teh spremenjenih beljakovin na človeški organizem nimamo absolutno nobenega pojma.
Vnašanje umetno prekrojenih genov v prehransko verigo brez ustreznih, večdesetletnih neodvisnih toksikoloških študij je igranje ruske rulete z zdravjem celotnih generacij. Kdo bo nosil odgovornost, ko se bodo čez desetletje ali dve začele (še bolj) množično kazati kronične bolezni, alergije in nepopravljive okvare v telesu? Takrat bo prepozno, korporacije pa bodo že zdavnaj pobrale dobičke in zaprle vrata.
Eko-kmetijstvo in narava obsojeni na uničenje
In kar je najhuje: ko se ti gensko spremenjeni organizmi enkrat znajdejo na njivah, jih ni več mogoče zajeziti. Onesnaženje naravnih, avtohtonih in ekoloških sort je neizogibno, saj veter in žuželke ne poznajo meja. Ekološka pridelava, ki je zadnji branik zdrave in neokrnjene hrane, bo nepovratno kontaminirana.
Nedopustno odvzemanje temeljne človeške pravice
Pravica do izbire je osnovni steber svobodne družbe. Ko nam vzamejo možnost, da na polici preverimo izvor in sestavo hrane, nam vzamejo avtonomijo nad lastnim telesom. Prisiljeni smo postati pasivni sodelujoči v enem največjih bioloških eksperimentov v človeški zgodovini, ki ga krojijo interesi kapitala.
To ni napredek, temveč sramotna kapitulacija politike pred dobički multinacionalk in absolutno nedopusten poseg v naše temeljne pravice. Čas je, da se ljudje zavemo, kaj nam kradejo s krožnikov, preden bo za kakršen koli odpor prepozno.
