Ko govorimo o škodljivih učinkih ultra-predelane hrane, običajno pomislimo na debelost, presnovne motnje ali bolezni srca in ožilja. Nova raziskava pa opozarja na precej manj očiten stranski učinek: več ultra-predelane hrane je bilo povezanega z večjo količino maščobe, ki se kopiči znotraj stegenskih mišic.
In to ima pomemben vpliv tudi za zdravje kolen.
Maščoba ni samo pod kožo
Raziskovalci so analizirali podatke 615 odraslih, povprečno starih 60 let, ki so bili vključeni v veliko raziskavo Osteoarthritis Initiative in ob začetku analize še niso imeli znakov osteoartritisa kolena na slikovnih preiskavah. Prehranski podatki so pokazali, da je bilo približno 41 % zaužite hrane ultra-predelane. Z magnetnoresonančnim slikanjem (MRI) so nato ocenili sestavo stegenskih mišic.
Rezultat je bil zanimiv: večji kot je bil delež ultra-predelane hrane v prehrani – več maščobe so zaznali znotraj stegenskih mišic. Povezava je ostala prisotna tudi po upoštevanju vnosa kalorij in maščob, telesne aktivnosti ter nekaterih sociodemografskih dejavnikov. Torej ni šlo preprosto za to, da bi ljudje, ki jedo več ultra-predelane hrane, zaužili več kalorij in se manj gibali.
Kaj pomeni maščoba v mišicah?
Pri zdravih mišicah večino tkiva predstavljajo mišična vlakna, pri tako imenovani maščobni infiltraciji mišic pa se med mišičnimi vlakni začne kopičiti maščobno tkivo. Raziskovalci zato menijo, da bi lahko bila večja količina maščobe v stegenskih mišicah eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za razvoj osteoartritisa kolena.
Takšne spremembe vplivajo na kakovost in funkcionalnost mišice – ker imajo stegenske mišice pomembno vlogo pri stabilizaciji in obremenjevanju kolenskega sklepa, lahko slabša kakovost mišic dolgoročno prispeva tudi k težavam s kolenom.
Kalorije niso edina zgodba
Med najbolj zanimivimi vidiki raziskave je prav ugotovitev, da je bila povezava prisotna tudi po upoštevanju skupnega energijskega vnosa. To podpira vse več raziskav, ki kažejo, da pri presnovnem in mišičnem zdravju ni pomembno samo vprašanje »koliko kalorij pojemo?«, temveč predvsem »iz česa te kalorije prihajajo?«
Ultra-predelana živila so industrijsko formulirana in praviloma vsebujejo kombinacije rafiniranih ogljikovih hidratov, najbolj škodljivih maščob (omega-6 in trans), sladkorja ter različnih umetnih aditivov. Mednje sodijo številni pakirani prigrizki, sladke pijače, sladkarije, industrijsko pecivo, pripravljene jedi, zamrznjene pice, predelani mesni izdelki in podobna živila.
Tudi mišice razkrivajo našo prehrano
Raziskava, objavljena v reviji Radiology, odpira zanimivo vprašanje: ali lahko prehrana vpliva na kakovost mišičnega tkiva na način, ki ga sama telesna teža sploh ne pokaže? Človek ima lahko namreč relativno normalen ali le nekoliko povišan ITM, a se lahko v mišicah dogajajo nevarne spremembe, ki jih na zunaj ne opazimo.
To je pomembno tudi pri osteoartritisu, saj se pri njegovem preprečevanju in obravnavi pogosto poudarja predvsem zmanjševanje telesne teže, gibanje in krepitev mišic. Nova spoznanja pa kažejo, da bi bilo treba več pozornosti nameniti tudi kakovosti prehrane in kakovosti samega mišičnega tkiva.
PREBERITE TUDI: Ultra-procesirana hrana ultra pospešuje staranje
