Le četrtina jih uživa vsak teden, a bolj kot sveže ribe so predvsem pri mladih in moških priljubljene ribje konzerve ter paštete (42 odstotkov jih uživa enkrat do trikrat na mesec). Ker je tunina v oljčnem olju priljubljena izbira potrošnikov so na ZPS preverili kakovost 12 vzorcev tunine v konzervi, deset v oljčnem in dva v ekstra deviškem oljčnem olju.
Cena ni najboljši pokazatelj kakovosti
Za kilogram tunine na testu so odšteli od malo manj kot 9 pa vse do 27 evrov. Rezultati testa kažejo, da pri izbiri tunine cena ni najboljši pokazatelj, res se je najslabše odrezal vzorec, ki je med cenejšimi, a za zmagovalno tunino boste odšteli manj od povprečja. Rezultati analize olja so potrdili, da vsi vzorci na testu vsebujejo oljčno olje. Obetavni so tudi rezultati za vsebnost kadmija in kositra, saj jih niso zaznali v nobenem vzorcu, je pa polovica vzorcev vsebovala merljivo količino živega srebra. Resda nobena od vrednosti ni presegla dovoljene meje 1 mg/kg, ki jo določa zakonodaja, a je vseeno smiselno, da tunine z večjo vsebnostjo živega srebra ne uživamo prepogosto.
Kakovost ribe v konzervi je očem potrošnika skrita, pogosto potrošnik niti ne izve, katera vrsta tune je v konzervi. Na ZPS pa so v okviru testa z analizo DNK preverjali, katera vrsta ribe je v konzervi in ali ustreza navedbi na embalaži (če ta navedba obstaja). Pri treh vzorcih vrste niso mogli določiti, rezultati analize pri ostalih vzorcih pa so pokazali, da je konzervirana riba skladna z navedbo na embalaži. V šestih vzorcih je bilo meso črtastega tuna, v treh pa rumenoplavuti tun. Slednji je zaradi senzoričnih lastnosti kulinarično bolj cenjen so izpostavili na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so ob tem poudarili, da je na končno oceno bolj kot vrsta tune vplivala svežina uporabljene ribe v izdelku. Z izjemo enega vzorca so se na tem delu testa preostali vzorci dobro odrezali.
Razveseljivo je tudi, da so rezultati analize olja potrdili, da vsi vzorci na testu vsebujejo oljčno olje, en vzorec pa ekstra deviško oljčno olje, kot je navedeno na embalaži. Z določanjem peroksidnega števila, ki pokaže začetek oksidacije (žarkost), so ugotovili, da je olje v konzervah v dobrem stanju. Je pa res, da je en izdelek z navedbo na embalaži, da vsebuje ekstra deviško oljčno olje, tega vseboval tako malo, da analize olja ni bilo mogoče izvesti, so predstavili rezultate testiranja kakovosti in vrste oljčnega olja na ZPS.
Velike razlike v vsebnosti maščobe in soli
Ribe so dober vir visokovrednih beljakovin in maščobnih kislin omega-3, ki jih naše telo ne more tvoriti samo, ampak jih moramo pridobiti s hrano. Tunina v oljčnem olju ima v primerjavi s svežo nekoliko slabši prehranski profil zaradi dodanega oljčnega olja, ki lahko občutno prispeva k povečanju energijske vrednosti izdelka, seveda v primeru, da potrošnik zaužije celotno vsebino konzerve, torej skupaj z oljem. Z enim izdelkom tako lahko potrošnik zaužije na primer 8 odstotkov olja, z drugim pa kar 34 odstotkov. Temu primerna je tudi razlika v energijski vrednosti, ki je pri prvem izdelku za polovico nižja. Velike so razlike tudi v vsebnosti soli. V 100 gramih izdelka se izmerjene vrednosti gibljejo od 0,4 do kar 1,25 gramov še opozarjajo na razlike na ZPS, kjer zato potrošnikom svetujejo naj s pomočjo aplikacije VešKajJeš preverijo prehranski profil tunine, ki pogosto pristane v njihovi nakupovalni košari. Ali morda obstaja bolj primerna, bolj kakovostna izbira?
Nasveti
- Po odprtju izdelek porabite čim prej .
- Konzervo tunine je treba hraniti v hladnem in suhem prostoru, rok trajanja je zelo dolg, tudi do pet let.
- Ko konzervo odpremo, je najbolje, da vsebino po odprtju takoj zaužijemo. Drugače jo shranimo v hladilniku, pri čemer je priporočljivo, da vsebino prestavimo v drugo posodo (na primer stekleno ali plastično) in jo zaužijemo v treh dneh.
Več o tem, kako in kaj so testirali ter o rezultatih testa najdete na www.zps.si , v reviji ZPStest 5/2020 in v aplikaciji ZPStest.
PREBERITE TUDI: Recept: tunin namaz z jajci
