Prehranjevanje v krajšem dnevnem časovnem oknu (prekinitveno postenje) starajočim se možganom prinese izboljšanje, ki presega zgolj izgubo odvečne telesne maščobe.

V šestmesečni študiji so starejše ženske, ki so omejile prehranjevanje na približno 8 do 9 ur na dan, dosegle boljše rezultate pri testih načrtovanja in reševanja problemov kot tiste, ki so jedle več kot 12 ur dneva. Obe skupini sta izgubili podobno količino telesne maščobe, kar nakazuje, da je poleg količine hrane pomemben tudi čas prehranjevanja.

V pilotni študiji so spremljali debele ženske, ki so sodelovale v šestmesečnem programu za hujšanje. Tiste, ki so jedle v dnevnem časovnem oknu približno osmih do devetih ur, so pokazale večje izboljšanje pri nekaterih testih miselnih sposobnosti kot udeleženke, ki so svoje obroke razporedile na približno 12 ur.

»Že samo hujšanje bo preprečilo del kognitivnega upada, povezanega s staranjem, ti podatki pa kažejo, da bi imeli dodatne koristi, če prenehate jesti vsaj 4 ure pred spanjem in omejite vnos hrane na 8 do 9 ur na dan, v primerjavi z običajnim časovnim oknom za prehranjevanje, ki traja 12 ur na dan,« je dejala dr. Sue Shapses, RD, DFASN, profesorica na Univerzi Rutgers in v Medicinskem centru Rutgers-RWJ ter glavna raziskovalka študije.

Čas obrokov in tveganje za demenco

Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence zaradi nezdrave prehrane, prepolne ogljikovih hodratov in nezdravih maščob, in nezdravega življenjskega sloga, postajajo vse pogostejše. Ženske ter debeli ljudje imajo večje tveganje za razvoj teh bolezni, zato raziskovalci že dolgo preučujejo, kako prehrana in druge življenjske navade vplivajo na tveganje za demenco. Vendar je le v relativno malo študijah preverjeno, ali lahko sprememba prehranjevalnih navad neposredno zmanjša to tveganje.

V študijo je bilo vključenih 47 žensk v starosti od 50 do 79 let, ki so bile predebele. Vsaka udeleženka je prejela navodila, naj dnevni vnos kalorij zmanjša za 500 kalorij. Šestindvajset žensk je prejelo tudi navodilo, naj vso hrano zaužijejo v obdobju, krajšem od devetih ur na dan, preostale udeleženke pa so še naprej jedle v običajnem dnevnem obdobju, ki je trajalo približno 12 ur.

Ženske v skupini s časovno omejenim prehranjevanjem so hrano na splošno zaužile med 10. uro dopoldne in 18. uro popoldne. Njihovo povprečno obdobje prehranjevanja je bilo 8,2 ure na dan, v primerjavi s povprečjem 12,3 ure pri ženskah v skupini s standardnim prehranjevanjem.

Podobna izguba teže, a različni kognitivni rezultati

Po šestih mesecih so ženske v povprečju izgubile približno 7 kilogramov. Izguba teže je bila v obeh skupinah podobna, a kljub tem primerljivim rezultatom so ženske, ki so jedle v osem- do deveturnem časovnem okviru, dosegle znatno boljše rezultate na testih, ki so merili prostorsko načrtovanje in reševanje problemov, kot tiste, ki so še naprej jedle v 12-urnem časovnem okviru.

Skupina z omejenim časom prehranjevanja je imela tudi manj napak na testih, povezanih s spominom in učenjem, čeprav ta razlika ni dosegla statistične pomembnosti. Raziskovalci niso ugotovili nobenih pomembnih razlik med skupinama pri testih reakcijskega časa ali večopravilnosti.

»Prehranjevanje v časovno omejenem okviru je imelo zmeren učinek na izboljšanje prostorskega načrtovanja in reševanja problemov ter na zmanjšanje napak, povezanih s spominom in učenjem,« je dejala dr. Shapsesova. »Ti rezultati kažejo na boljšo sposobnost zapomnitve informacij med vsakdanjimi opravili ter zmanjšanje napak, povezanih s spominom, pozornostjo in reševanjem problemov. Skrajšanje časovnega okvira za prehranjevanje je napovedovalo večje izboljšave.«

Zakaj krajše časovno okno za prehranjevanje pomaga

V prihodnjih raziskavah bodo preučili tudi, zakaj bi čas obrokov lahko vplival na možgane. Možne razlage vključujejo medsebojne vplive med cirkadianim ritmom, vnetjem, presnovnim zdravjem in biološkimi potmi, ki telesu pomagajo zaznavati hranila in se nanje ustrezno odzivati.

PREBERITE TUDI:

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA