Ponudba skute je pestra, saj jo lahko kupimo predpakirano v vseh večjih živilskih trgovinah, na tržnicah ali v manjših, specializiranih prodajalnah. Na ZPS so na testu preverili 11 vzorcev skute različnih trgovskih in blagovnih znamk in preverili, kako se v kemijskih, mikrobioloških in senzoričnih lastnostih razlikujejo predpakirane skute.

Ker skute, v obliki, kot jo jemo Slovenci, v tujini skorajda ne poznajo, je bila večina izdelkov na trgu slovenskega porekla. Med testiranimi izdelki, za kilogram so odšteli med 2,78 in 5,37 evra, so bili tako na vrhu izdelki slovenskega porekla (to ne zagotavlja, da je tudi osnovna surovina (mleko) slovenska). Za kilogram najboljše skute na testu boste odšteli 3,78 evra (trgovska znamka), za kilogram drugo uvrščene pa 5,37 evra (blagovna znamka).

Rezultati so pokazali, da imamo slovenski potrošniki na izbiro veliko dobrih skut na eni strani, a tudi pomanjkljivih na drugi. V okviru testiranja so pri štirih izdelkih ugotovili pomanjkljivo obvladovanje higienskih zahtev (povečana vsebnost kvasovk, pri enem izdelku pa so ugotovili tudi vsebnost bakterije E. coli). Največje razlike med izdelki pa so se pokazale pri oceni senzoričnih lastnosti.

Skuta je fermentiran mlečni izdelek iz skupine svežih sirov, za katere je značilno, da ne zorijo. Zaradi večje vsebnosti vlage in bogate sestave hranil je skuta, ob neupoštevanju higienskih pravil in pravil rokovanja z izdelkom, hitro pokvarljivo živilo. V okviru testa so v akreditiranem laboratoriju preverili kemijske parametre (vsebnost maščobe, vsebnost suhe snovi), izvedli nekatere mikrobiološke preiskave (vsebnost mlečnokislinskih bakterij, E. coli, koagualaza pozitivnih stafilokokov ter plesni in kvasovk) in preverili senzorično kakovost.

Visoka vsebnost beljakovin

“Na podlagi rezultatov analiz smo ocenili skupno kakovost vzorcev skut. Pri končni oceni pa smo upoštevali še skladnost označbe in trajnostni vidik, kjer smo upoštevali oddaljenost proizvodnje, različne certifikate in embalažo,” je pojasnila način testiranja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: “Vsi pregledani izdelki bi lahko nosili prehransko trditev ‘visoka vsebnost beljakovin’, saj te predstavljajo več kot 20 odstotkov energijske vrednosti izdelka. Skuto uvrščamo namreč med beljakovinska živila, zaradi dobre aminokislinske sestave pa je tudi ustrezen nadomestek za meso v prehrani.” Vsebnost beljakovin v testiranih skutah se giblje od 9,7 do 14 gramov na 100 gramov izdelka, kar pomeni od 26 do 69 odstotkov celotne energijske vrednosti izdelka.

Niso vse skute enako kakovostne

Pri izdelkih so preverili tudi vsebnost mlečnokislinskih bakterij (MKB), ki so poleg sirišča odgovorne za koagulacijo mleka in nastanek skute. Količina in sestava mlečnokislinskih bakterij vpliva tudi na senzorično oceno skute. Pri nekaterih izdelki so na primer ugotovili odsotnost značilne mlečnokislinske arome in posledično prazen, pust okus. “Največje razlike med vzorci pa so pokazale ocene senzorične analize. Dobra skuta mora imeti, glede na vsebnost mlečne maščobe, enakomerno belo barvo z rumenkastim odtenkom in prijetno mlečnokislinsko aromo. Testirani vzorci so se razvrstili v tri kakovostne razrede (ekstra, 1. in 2. kakovostni razred),” je pojasnila način testiranja Anja Bolha.

Analizirana vsebnost maščobe je odstopala od deklarirane za 20 ali več odstotkov

Za potrošnika so podatki v hranilni tabeli pogosto pomemben vir informacij, a vedno niso povsem natančni. Na ZPS so v okviru testiranja preverili tudi, ali je vsebnost maščobe skladna z zapisano količino v hranilni tabeli. Evropska zakonodaja dovoljuje odstopanja v vsebnosti maščobe za 20 odstotkov od deklarirane vrednosti. Analizirana vsebnost maščobe je v kar štirih izdelkih odstopala od deklarirane za 20 odstotkov ali več, v enem primeru je bila vsebnost maščobe za 40 odstotkov manjša od deklarirane.

Nasveti pred nakupom

  • Pozorno preberite hranilno tabelo, če skute pojeste veliko oziroma pazite na kilograme, raje izberite izdelek z manj maščobe.
  • Po odprtju skuto porabite v dnevu ali dveh. Če je bila med postopkom izdelave oziroma pakiranja okužena s kvasovkami, se bodo po odprtju te hitreje namnožile in pokvarile izdelek.
  • Lonček, v katerem je pakirana skuta, lahko operete in ponovno uporabite za shranjevanje drugih živil v omari, hladilniku ali zamrzovalniku.

Rezultati ZPStesta skut so objavljeni v reviji ZPStest 4/2020, v aplikaciji ZPStest in na www.zps.si.

PREBERITE TUDI: Recept: Jagodna rolada s skuto

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj