Poskrbimo za lepoto od znotraj – 1. del

To pomeni, da lahko uporabljate najbolj kakovostno kozmetiko, kar je je moč dobiti, pa vendar s tem vseeno naredite bolj malo. Ključnega pomena je namreč naš življenjski slog. Današnji način življenja je poleg vsakdanjega stresa, s katerim se mnogi težko spopadajo, otežen tudi z onesnaženostjo, kajenjem, UV sevanjem, slabo, neredno in nepravilno prehrano, premalo spanja, premalo časa zase, za stvari, ki nas veselijo in za sprostitev – in vse to se odraža na našem zdravju, počutju in videzu.

1. Pomembno je, da imate več obrokov, razdeljenih skozi dan. Najmanj tri do nekje pet je optimalno.
    
2. Poskrbite, da dobite dovolj kompleksnih hidratov (neoluščen riž, pira, polnozrnate testenine in kruh), zelenjava.
    
3. Izogibajte se enostavnim hidratom (bela moka, sladkor, krompir in vsi izdelki, ki našteto vsebujejo), ki imajo visok glikemični indeks, saj poleg tega, da redijo, pomeni, da povzročijo hud poskok inzulina v krvi, kar lahko vodi v sladkorno bolezen.
    
4. Poskrbite za zadostno količino beljakovin. Če ne jeste mesa, naj bodo na vaših krožnikih sojini izdelki ali pa si nabavite proteine v prahu, ki jih imate na voljo v vsaki trgovini s športno prehrano.
    
5. Poskrbite za zadosten vnos zdravih maščob, saj so ključnega pomena ne samo za funkcioniranje naših možganov in telesa, temveč tudi za absorbcijo določenih vitaminov, za lepo in zdravo kožo ter lase. Zato redno, vsak dan zaužijte olivno, laneno in druga hladno stiskana olja in redno jemljite dopolnila omega-3 maščob.
    
6. V čim večji meri izločite škodljive maščobe: torej živalske (maslo, mleko, bolj mastno od 1,5 % m. m., mastno meso), predvsem pa trans nasičene maščobe, ki so eden najhujših strupov sodobnega časa. Trans nasičene maščobne kisline nastanejo s pregrevanjem, zato za peko uporabljajte kokosovo ali palmovo maščobo, kjer se le-te tvorijo v najmanjši možni meri. Prav tako se izogibajte kupljeni hrani, ki je bila ocvrta (krofi, cvrtje) ali ki ima med sestavinami navedeno "hidrogenirana rastlinska maščoba" (hydrogenated vegetable fat). Ta je pogosto skrita v vseh možnih sladicah, piškotih, čokoladah s polnili …
    
7. Izločite hrano, ki vsebuje škodljive dodatke, kot so npr. barvila (E102, ki povzroča depresijo, alergije, migrene ipd., E104, E110, E122, E124 …), konzervanse (natrijev benzoat – povzroča hiperaktivnost pri otrocih), nitrite (nahajajo se v skoraj vseh predelanih mesnih izdelkih, kot so salame, paštete, hrenovke) in ojačevalce okusa (natrijev glutaminat – zelo škodljiv!).

Spanje

 

Žal živimo v obdobju, ko smo večinoma vsi prezaposleni in preobremenjeni in da lahko opravimo vse ali vsaj večino vsakodnevnih obveznosti, si na ta račun pogosto prikrajšamo prav spanec. To je velika napaka, saj je zadostna količina spanja ključnega pomena za naše zdravje, počutje in videz. Na to temo je bilo opravljenih že nešteto raziskav, ki so vse pokazale enake rezultate. Pomanjkanje spanja namreč vpliva na slabše kognitivne sposobnosti, povečan apetit, pomanjkanje energije, slabšo produktivnost, zaspanost preko dneva, oslabljen imunski sistem, glavobol, migreno, razdražljivost, preobčutljivost, napetost, slab spomin, zavira izločanje rastnega hormona … in še bi lahko naštevali. Vse to pa vodi do nadaljnjih težav oz. posledic.

Pri dolgotrajnejšem večjem pomanjkanju spanja pa lahko pride celo do depresije in nekaterih drugih duševnih bolezni oz. motenj, slabosti in omedlevice, bolezni srca in ožilja itd. Pri vsem naštetem so vizualne posledice, kot so npr. temni podočnjaki, zabuhlost, utrujena polt brez sijaja, premalo gibanja in rejenje, ki je posledica povečanega apetita in želje po slabši hrani, skorajda zanemarljive.

Skratka, nikar si ne kratite spanca zato, da boste opravili nepomembne malenkosti. Če ste zelo na tesnem s časom, si ga skušajte natančno organizirati s t. i. "time management" programi ali programi za boljšo organizacijo časa. In verjemite, nič ne bo narobe, če bo kdaj kakšna stvar ostala neoprana, nezlikana in nepomita. Poskrbite, da boste spali najmanj 7 ur na dan in vsaj čez vikende 8 ur.

Gibanje Gibanje je izjemnega pomena za naše zdravje iz več razlogov. Poleg dejstva, da če smo natrenirani in fit, smo tudi bolj vzdržljivi in produktivni, deluje redna telesna aktivnost tudi antidepresivno, ima pozitiven učinek na kardiovaskularni sistem, spodbuja izločanje hormonov dobrega počutja in zadovoljstva (endorfinov) ter poskrbi za lepše in bolj športno telo. Hkrati tudi pospeši prekrvavitev po telesu, ki poskrbi za bolj svežo, rožnato in napeto kožo.   Izberite si vadbo, ki vam ustreza in vztrajajte, četudi se vam morda kdaj preprosto "ne da" ali najdete sto in en izgovor za poležavanje doma in zapravljanje časa s posedanjem pred TV ekranom. Gibajte se vsaj 4 krat na teden najmanj pol ure. Vaše telo, zdravje, fizično in psihično počutje vam bodo hvaležni. In ne nazadnje: gibanje spodbuja izločanje rastnega hormona, ki zavira staranje.

­ ­Gibajte se najmanj 4 krat tedensko najmanj pol ure

2. del članka