Lektini – beseda, ki je pravzaprav premalokrat omenjena, kadar pride na temo zdrave prehrane, prehranjevanja in vpliva hrane na telo.
PREBERITE TUDI: Krvna skupina 0 – mesojedci – 1. del
Kaj so lektini
Lektini so, preprosto povedano, beljakovine. Bogate in raznolike beljakovine, ki so v hrani in vplivajo na našo kri. Natančneje, so glikoproteini, ki vežejo ogljikove hidrate. So tudi sredstvo, s pomočjo kateregea se v naravi organizmi lepijo na druge organizme. Besedo lektini je določil William Boyd, že leta 1954. Izraz lektin izhaja iz latinske beside legere, ki pomeni izbirati. Gre torej za beljakovinske spojine, katerih naloga je spajanje z drugimi organizmi. Boyd je bil 1. raziskovalec, ki je začel raziskovati občutljivost krvnih skupin na običajne lektine v prehrani. Znanstveniki torej že dolgo vedo za obstoj lektinov, a šele Dr. Peter D’Adamo je to sistematično raziskal in v svojih knjigah tudi opisal (Eat Right 4 Your Type, Live Right 4 Your Type in Complete Blood Type Encyclopedia) ter predstavil njihov vpliv prebavo, presnovo, imunske reakcije in posledično na na človekovo zdravje in dobro počutje.
PREBERITE TUDI: Krvna skupina 0 – mesojedci – 2. del
Lektini, hrana in naša kri
Kot si verjetno predstavljate, med našo krvjo in hrano, ki jo v telo vnesemo, pride do kemijske reakcije, ki je del naše genetske dediščine. Poznamo tudi dejstvo, da človek z eno krvno skupino ne more sprejeti krvi z drugo krvno skupino, saj vsaka krvna skupina ustvarja protitelesa proti drugim krvnim skupinam. Znanstveniki so ti dve dejstvi povezali in prišli do ugotovitev, da obstaja povezava med krvnimi skupinami in prehrano. Ker je lektin neke vrste lepilo, ki se sicer odlično obnese, je lahko škodljiv, saj se lahko zgodi, da krvne celice zlepijo v strdke, to pa v našem sistemu telesa povzroči enako reakcijo kot zavrnitev tujka. Torej, ko pojeste lektine (ki niso kompatibilni z vašo krvno skupino) ti napadejo katerega od naših telesnih organov ali sistemov (jetra, možgane, ledvice, želodec itd.) ter na v njih začnejo lepiti celice.
PREBERITE TUDI: Krvna skupina AB – moderni – 1. del
Vloga lektinov
Vloga lektinov je torej, da lepijo in to samo po sebi ni slabo. Mnogo organizmov (virusi, bakterije, paraziti, naš organizem) je namreč to superlepilo uporabilo v svoje dobro. Celice žolčnih kanalov v jetrih imajo npr. na površini lektine, ki jim pomagajo zgrabiti bakterije in zajedalce. Bakterije in ostali mikrobi imajo prav tako na površini lektine, ki delujejo tako, da se prisesajo, da se lahko prilepijo na spolzke in sluzaste stene notranjih organov. Lektini sami po sebi torej niso nevarni, res pa je, da žal igrajo dvojno vlogo. Koristna vloga lektinov je recimo onemogočanje povzročiteljev bolezni, škodljiva vloga pa je, da omogočajo prodor virusov ali bakterij proti določeni krvni skupini. Torej, lektini so nevarni, kadar jih vnesemo s hrano in niso združljivi z našo krvno skupino.
Posledice, ko zaužijemo lektine, ki niso združljivi z našo krvno skupino
- lepljenje celic;
- nalaganje maščobe;
- alergije;
- podhranjenost;
- celiakija;
- akutna in kronična vnetja ter posledične bolezni srca in ožilja;
- malabsorpcija – zmanjšana asimilacija beljakovin in drugih hranil.
PREBERITE TUDI: Krvna skupina 0 – mesojedci – 3. del
Ampak isti lektini lahko celo prizanašajo celicam drugega krvnega tipa, zato je logična trditev, da je neko živilo lahko koristno za celice ene krvne skupine in škodljivo za celice druge krvne skupine. Lepljenje in zlepljanje beljakovin po celicah preprečuje normalno absorbcijo in predelavo hrane. Posledice tega so:
- maščobne blazinice;
- različne otekline in bule;
- vnetje želodčne sluznice;
- bolezni jeter ali oslabelost ledvic.
Posledično je ovirana absorpcija vitaminov, mineralov in drugih hranil, s tem pa je ogroženo ravnovesje celotnega telesa.
PREBERITE TUDI: Krvna skupina A – vegetarijanci – 1. del
To se torej zgodi, ko pojeste nekaj, kar vsebuje proteinske lektine, ki niso kompatibilni z antigenom vaše krvne skupine, ti napadejo nek organ ali sistem v organizmu (ledvice, jetra, možgane, želodec itd.) ter na tem področju pričnejo aglutinirati (lepiti) celice. Ampak v večini primerov nam lektini ne škodijo, saj nas naš imunski sistem pred njimi zaščiti. Lektini torej niso nevarni za življenje, povzročajo pa velike težave. Telo odplakne 95% lektinov, ki jih vsrka z vsakdanjo prehrano. Vendar se najmanj 5% lektinov, ki jih pojemo, filtrira v naš krvni obtok, kjer reagirajo z rdečimi in belimi krvnimi celicami ter jih uničijo. Je pa dejstvo, dazadošča še majhna količina lektinov, ki lahk ozlepi veliko število celic. Lektine je nemogoče izločiti iz naše prehrane, saj jih najdemo skoraj povsod. Pomembno je, da smo pozorni pri izbiri hrane glede na našo krvni skupino.
