Ker več kot 24 milijonov ljudi na svetu živi z demenco, za katero ni na vidiku zdravila, se veliko pozornosti namenja načinom preprečevanja in upočasnjevanja kognitivnih motenj.
Nova študija kaže, da lahko hudi simptomi menopavze, kot so vročinski oblivi in depresija, negativno vplivajo na kognitivne funkcije pri ženskah po menopavzi.
Zaradi staranja prebivalstva je vedno več diagnoz demence. Ocenjuje se, da je vsako leto diagnosticiranih 4,6 milijona novih primerov, kar pomeni, da vsakih 7 sekund ena oseba zboli za demenco. To pomeni, da se bo število primerov demence podvojilo vsakih 20 let in do leta 2040 doseglo 81,1 milijona.
Dobra novica je, da strokovnjaki ocenjujejo, da je 40 % primerov Alzheimerjeve bolezni, najpogostejše oblike demence, mogoče preprečiti ali vsaj odložiti. Zaradi tega dejstva je veliko zanimanja za ugotavljanje dejavnikov tveganja. Nedavne raziskave so se osredotočile na pomen estradiola pri ženskem kognitivnem staranju. Ker je za prehod v menopavzo značilen upad estrogena, je pri ženskah po menopavzi tveganje za demenco večje – kar dve tretjini bolnikov z demenco so namreč ženske.
Nova študija, v kateri je sodelovalo skoraj 1 300 žensk v pozni postmenopavzi iz devetih latinskoameriških držav, kaže, da so bili hudi simptomi menopavze, kot so vročinski oblivi, motnje spanja in razpoloženja, povezani s kognitivnimi motnjami. Ni znano, ali lahko učinkovito zdravljenje vročinskih oblivov s hormonsko terapijo ali drugimi odobrenimi terapijami pripomore k izboljšanju kognicije v obliki spomina, pozornosti, jezika in izvršilnih funkcij.
Na podlagi teh rezultatov so raziskovalci zaključili, da obstaja zapleteno prepletanje med hormonskimi dejavniki, življenjskim slogom in sociodemografskimi dejavniki, povezanimi s kognitivnim zdravjem.
Rezultati
V raziskavi je sodelovalo 1287 žensk po menopavzi, ki so bile v povprečju stare 55,5 let in imele povprečen indeks telesne mase (ITM) 26,3. Večina jih je imela srednješolsko ali višjo izobrazbo (povprečno 13,8 let šolanja) in povprečno 2 do 3 otroke. Kar 72,8 % jih je živelo v partnerski zvezi, 36,7 % pa jih je kdaj v življenju uporabljalo hormonsko nadomestno terapijo.
Glede življenjskega sloga je bilo ugotovljeno, da je polovica (50,3 %) žensk pretežno sedečih, 70,5 % pa jih nikoli ni kadilo. Raziskava je pokazala, da so ženske z blago kognitivno okvaro (MCI) doživljale izrazitejše simptome menopavze kot tiste brez te težave. Povprečna ocena menopavznih simptomov (MRS) je pri ženskah z MCI znašala 15,24, pri tistih brez MCI pa 10,53.
Analiza podatkov je pokazala, da je bilo tveganje za blago kognitivno okvaro večje pri ženskah, ki so imele močne menopavzne simptome. Po drugi strani pa so imele manjše tveganje za MCI tiste, ki so bile vitkejše, spolno aktivne, redno telovadile, uporabljale hormonsko terapijo in imele višjo izobrazbo.
Zaključek
Hudi simptomi menopavze pri ženskah po menopavzi so povezane s kognitivnimi motnjami kasneje v življenju. Ta študija opozarja na zapleteno prepletanje hormonskih, življenjskih in sociodemografskih dejavnikov ter kognitivnega zdravja.
PREBERITE TUDI: Kako padec estrogena v (peri)menopavzi uniči žensko zdravje in vitalnost
