“Vse od leta 2016 si javni lekarniški zavodi prizadevajo za izvedbo skupnega javnega razpisa za nabavo zdravil. Mnogi zavodi so pred tem sami izvedli razpis, a vsi dosedanji poskusi so se zaključili bodisi z negativnim mnenjem Računskega sodišča (RS), bodisi je razpis razveljavila Državna revizijska komisija (DKOM). Naj omenim samo nekaj ovir pri upoštevanju Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Za nemoteno preskrbo z zdravili mora imeti javni lekarniški zavod za vsako zdravilo vsaj dva dobavitelja in ne enega, najugodnejšega, kot se zahteva po ZJN-3. Poleg tega se v razpisu mora navajati zaščitena imena zdravil, brez »ali podobno« (kot zahteva ZJN-3), saj lekarniška zakonodaja zahteva, da magister farmacije izda zdravilo, ki je na receptu predpisano z zaščitenim imenom in ne najcenejše zdravilo,” je poudarila mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS), o tem zakaj pri nabavi zdravil in trgovskega blaga ni možno slediti ZJN.
To je potrdila v tem času zelo aktualna nabava testov HAG za samotestiranje. Javni lekarniški zavodi so izvedli postopek nabave po ZJN-3, imeli izbranega dobavitelja, ta pa na zalogi nima dovolj testov, da bi pokril potrebe posameznega javnega zavoda, veliko povpraševanje pa vpliva tudi na dvig cen.
»Enako se bo zgodilo tudi pri zdravilih,« opozarja mag. Darja Potočnik Benčič. Izpred dveh let je tak primer pomanjkanje onkološkega zdravila karboplatin, ki ga na razpisu izbrani dobavitelj sploh ni imel, onkološki pacienti so zato ostali brez ustreznega zdravila. Evropa se sooča z velikim pomanjkanjem zdravil, enako velja za Slovenijo. V slovenskih lekarnah v zadnjih dveh oz. treh letih manjka v povprečju od 100 do 150 zdravil.
Končni plačnik zdravil so zdravstvene zavarovalnice, lekarne jim zdravila zgolj prefakturirajo po nabavni ceni. To pomeni, da javni lekarniški zavod izvede razpis za drugega plačnika.
»Slovenski trg zdravil je majhen, kar še dodatno potencira kompleksnost in občutljivost tega področja. Že najmanjša napaka lahko povzroči drastične posledice, ki se izražajo v pomanjkanju posameznih zdravil. To pa je lahko za določene paciente celo usodno. Zato bi morale državne institucije in zakonodajalec bolj odgovorno prisluhniti opozorilom iz prakse,« še meni predsednica.
Lekarniška zbornica Slovenije je obe ministrstvi seznanila s primerom Švedske, ki ima tudi t.i. državne lekarne in so v skladu z evropskimi predpisi tudi zavezane k nabavi po pravilih javnega naročanja. “Menimo, da je švedski model zelo blizu našemu. Namreč, cene zdravil, ki se izdajajo v breme zdravstvenega zavarovanja, so določene na državni ravni in lekarna lahko pacientu zdravilo izda samo po tej ceni. Če torej švedski model ustreza evropskim predpisom, ne vidimo razloga, da tega ne bi mogli urediti tudi v Sloveniji,« je opisala mag. Darja Potočnik Benčič.
Situacija se zaostruje in kljub prizadevanjem za izvedbo skupnega javnega razpisa in kljub prizadevanjem LZS za sistemske spremembe je DKOM proti več javnim lekarniškim zavodom izvedla prekrškovne postopke, ki že dobivajo epilog na sodišču. Kazni zaradi neupoštevanja ZJN-3 so enormne in lahko ogrozijo poslovanje lekarn. S tem pa bo ogrožena preskrba prebivalcev z zdravili. Lekarne so torej, čeprav so si intenzivno prizadevale za izvedbo uspešnega javnega razpisa, kaznovane, ker izpolnjujejo svoje poslanstvo – preskrbo s kakovostnimi zdravili na način, da pacient dobi pravo zdravilo pravočasno.
Lekarniška zbornica Slovenije ponovno poziva Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo, da pristopita k sistemskim spremembam. K proučitvi tveganj za paciente pristojne poziva tudi Računsko sodišče. Obstaja tudi možnost, po vzoru Italije, da razpis ali vsaj pripravo razpisne dokumentacije izvede državna institucija v okviru enega ali drugega ministrstva.
V Sloveniji imamo 342 lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
