Zgodovina medicine bo stoletje, v katerem živimo, verjetno zaznamovala kot obdobje največje neumnosti v človeški zgodovini, kamor sodi tudi heliofobija ali sunxiety (anksioznost pred izpostavljanjem soncu). Pod pretvezo zaščite pred kožnim rakom je javnozdravstvena paradigma ljudi zaprla med štiri stene, jih premazala s toksičnimi kemičnimi UV-filtri in ustvarila globalno epidemijo pomanjkanja sončne svetlobe.

Kako globoka je ta zmota, poleg »teoretikov zarot« dokazujejo ekstremni klinični primeri, kjer je sonce dobesedno premagalo smrt tam, ki je uradna medicina dvignila roke.

Ko medicina odpove, rešuje narava

Priznani zdravnik, specialist za pljučne bolezni in intenzivno nego, dr. Roger Seheult, je v odmevnem nastopu na podcastu The Diary of a CEO delil pretresljiv klinični primer 15-letnega dečka z agresivnim rakom krvi (levkemijo). Primer neizpodbitno dokazuje nemoč sodobne medicine, ko ta pozabi na osnove (foto)biologije.

Zaradi agresivne kemoterapije je fant doživel popoln zlom imunskega sistema – stanje absolutne nevtropenije, kjer telo nima več ključnih obrambnih celic za boj proti okolici. V takšnem stanju so bolnišnične okužbe pogosto usodnejše od samega raka.

Fant je staknil invazivno, sistemsko glivično okužbo, ki mu je uničila pljuča. Kljub radikalnemu kirurškemu posegu, s katerim so mu odstranili polovico pljuč, in maksimalni dozi antimikotikov, so zdravniki pacienta odpisali. Ker mu je ostalo le še dva dni življenja, so ga vprašali po zadnji želji. Fant je rekel: »Želim si ven.«

Ko so njegovo posteljo potisnili na prosto, pod direktno sončno svetlobo, se je zgodilo nekaj, kar uradna hematologija smatra za biološko nemogoče. Zdravniki so mu vsakodnevno opravljali laboratorijske preiskave krvi, izpisi pa so dokumentirali takojšnji preobrat:

  • Prvi dan na soncu: vrednosti belih krvnih celic (levkocitov), ki so mesece stagnirale na minimumu, so pokazale prvi opazen dvig. Kostni mozeg je po mesecih blokade ob stiku s celotnim spektrom svetlobe začel proizvajati obrambne celice.
  • Drugi dan na soncu: krivulja belih krvnih celic se je strmo obrnila navzgor. Imunski sistem se je aktiviral z intenzivnostjo, ki je pred tem ni uspela sprožiti nobena sintetična terapija.
  • Naslednji dnevi: eksponentna rast belih krvnih celic je dobesedno pometla z glivično okužbo in fant je popolnoma ozdravel.

Za akademsko indoktirnirane zdravnike, ki si pod »zdravljenje« predstavljajo zakrivanje simptomov z »zdravili«, (od)rezanje organov in zastrupljanje celega telesa s strupeno kemoterapijo, je bil to »čudež«. Za »teoretike zarot« pa neposreden dokaz, da sončna svetloba deluje kot primarni signalni hormon za človeški organizem.

Sonce je mnogo več kot le vitamin D

Sonce namreč še zdaleč ni le »tovarna vitamina D«. Ko infrardeča in ultravijolična svetloba prodirata skozi kožo, se sprožijo naslednji procesi:

  • Mitohondrijski melatonin: infrardeča svetloba, ki sestavlja več kot 50 % sončnega spektra, stimulira proizvodnjo melatonina neposredno v mitohondrijih. Ta deluje kot najmočnejši znotrajcelični antioksidant in popravljalec DNK.
  • Fotodinamično uničevanje patogenov: določene valovne dolžine svetlobe neposredno zavirajo rast glivic in bakterij v tkivih.
  • Sproščanje dušikovega oksida: UV-svetloba stimulira sproščanje dušikovega oksida v krvni obtok, kar izboljša mikrocirkulacijo, deluje protivnetno in krepi delovanje imunskih celic (T-limfocitov).

Švedska študija: izogibanje soncu je enako nevarno kot kajenje

Znanstveni podatki že dolgo rušijo uradno agendo strašenja pred soncem, največji premik v literaturi pa predstavlja obsežna švedska študija, objavljena v uglednem Journal of Internal Medicine (Lindqvist et al., 2014 in 2016).

Raziskovalci so 20 let spremljali skoraj 30.000 žensk in analizirali njihove navade glede izpostavljanja soncu. Rezultati so bili za dermatološko stroko šokantni:

  • Redno in intenzivno sončenje -> najnižja stopnja umrljivosti zaradi vseh vzrokov (all-cause mortality), znatno manj kardiovaskularnih obolenj in daljša življenjska doba.
  • Popolno umikanje soncu -> dvakrat višja verjetnost za smrt v obdobju študije v primerjavi s tistimi, ki so se redno sončile.

Glavni zaključek švedskih znanstvenikov je bil brutalen za zagovornike redne uporabe SPF krem: izogibanje sončni svetlobi je faktor tveganja za smrt, ki je po moči primerljiv s kajenjem. Ženske, ki so se izogibale soncu, so imele krajšo življenjsko dobo, več kroničnih bolezni in paradoksalno – slabšo prognozo celo pri sistemskih oblikah raka.

Agenda strahu in e-trgovina z zdravjem

Zakaj torej javnost še vedno posluša toksična opozorila, naj se med 10. in 16. uro popolnoma skrije pred soncem? Odgovor se skriva v profitni shemi medicinsko-farmacevtskega kompleksa. Zdrav človek, ki ima optimalne nivoje vitamina D3, melatonina in nizek krvni tlak (zaradi dušikovega oksida), ne potrebuje »zdravil« in »zdravljenj«.

Nasprotno pa industrija krem za sončenje (ki vsebujejo hormonske motilce in sistemsko toksične kemične filtre) letno obrača milijarde.

Vrhunec heliofobije: maškarada na dermatološki konferenci

Kako globoko je ta iracionalni strah zažrt v medicinsko elito, pa najbolje ilustrira dogodek z ene izmed odmevnih svetovnih dermatoloških konferenc na Havajih, ki je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila val upravičenega posmeha. Podobe “strokovnjakov”, ki so se zbrali v enem najbolj sončnih delov sveta, so spominjale na distopično parodijo: dermatologi so bili namreč sredi tropskega raja zakriti od glave do pet, v dolgih oblačilih, z ogromnimi klobuki in zatemnjenimi sončnimi očali.

 

Če je kjer koli ostal milimeter izpostavljene kože, je bil ta premazan s tako debelo plastjo kemičnih UV-filtrov, da so bili dobesedno beli kot kreda. Ta groteskna maškarada, kjer so se »strokovnjaki za kožo« panično skrivali pred samim virom življenja, je postala predmet vsesplošnega norčevanja.

Z biološkega in medicinskega vidika je takšno obnašanje ne le nespametno, ampak popolnoma absurdno. Ko s sončnimi očali blokiramo vstop svetlobe skozi mrežnico, možgani ne prejmejo signala, da smo na soncu, s čimer se zablokira naravna proizvodnja melanina – lastnega obrambnega mehanizma kože pred opeklinami.

Hkrati s popolno blokado UV-žarkov s kemičnimi kremami ti zdravniki svojemu telesu onemogočajo sintezo ključnih hormonov in aktivacijo imunskega sistema. $troko, ki trpi za tako akutno stopnjo odtujenosti od osnovne človeške fiziologije in evolucijske biologije, je nemogoče jemati resno. Ko zdravniki sami postanejo patološki ujetniki agende strahu, ki jo prodajajo pacientom, medicina izgubi vsakršno kredibilnost in se prelevi v čisto dogmo.

Narava ne dela napak

Narava ne dela napak. Ljudje smo evolucijsko razviti za življenje na soncu. Naravno, postopno izpostavljanje sončni svetlobi brez zaščitnih faktorjev je osnovni pogoj za homeostazo, delovanje imunskega sistema in dolgoživost. Prestrašenost pred soncem je laž, ki jo prava znanost vsak dan znova demantira.

Sonce ni naš sovražnik; sonce je naše primarno zdravilo in preventiva.

PREBERITE TUDI:

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA