Kronični stres ogroža vaše zdravje
Vaše telo se na stres odziva na načine, ki so namenjeni zaščiti pred grožnjami plenilcev in drugih agresorjev. Takšne grožnje so danes redke, vendar to ne pomeni, da je življenje brez stresa. Pravzaprav je ravno nasprotno; stresu ste podvrženi veliko pogosteje, je pa tudi dolgotrajnejši.
Vsak dan soočate s številnimi zahtevami, kot so prevzemanje velike delovne obremenitve, plačevanje računov in skrb za družino. Vaše telo te tako imenovane manjše težave obravnava kot grožnje. Zato se lahko počutite, kot da ste nenehno pod udarom. Vendar se lahko borite nazaj. Ni vam treba dovoliti, da stres nadzoruje vaše življenje.
Razumevanje naravnega odziva na stres
Ko naletite na zaznano grožnjo – na primer na velikega psa, ki laja na vas med jutranjim sprehodom – vaš hipotalamus, majhno območje na dnu možganov, sproži alarmni sistem v telesu. Ta sistem s kombinacijo živčnih in hormonskih signalov spodbudi vaše nadledvične žleze, ki se nahajajo na vrhu ledvic, da sprostijo val hormonov, vključno z adrenalinom in kortizolom.
Adrenalin pospeši srčni utrip, zviša krvni tlak in poveča zaloge energije. Kortizol, glavni stresni hormon, poveča količino sladkorjev (glukoze) v krvnem obtoku, poveča porabo glukoze v možganih in razpoložljivost snovi, ki obnavljajo tkiva.
Kortizol prav tako omejuje funkcije, ki bi bile v položaju boja ali bega nebistvene ali škodljive. Spreminja odzive imunskega sistema ter zavira prebavni sistem, reproduktivni sistem in procese rasti. Ta zapleten naravni alarmni sistem komunicira tudi z možganskimi regijami, ki nadzorujejo razpoloženje, motivacijo in strah.
Ko naravni odziv na stres podivja
Telesni sistem odzivanja na stres je običajno samoomejujoč. Ko zaznana nevarnost mine, se raven hormonov normalizira. Ko se raven adrenalina in kortizola zniža, se srčni utrip in krvni tlak vrneta na izhodiščno raven, drugi sistemi pa začnejo ponovno delovati.
Če pa so stresni dejavniki vedno prisotni in se nenehno počutite ogrožene, reakcija “boj ali beg” ostaja vklopljena.
Dolgotrajna aktivacija sistema odzivanja na stres ter prekomerna izpostavljenost kortizolu in drugim stresnim hormonom, ki temu sledi, lahko zmoti skoraj vse procese v telesu. Zaradi tega se poveča tveganje za številne zdravstvene težave, med drugim:
1. Prebavne težave
Vam večkratni obisk stranišča zjutraj zveni znano? In včasih še dodatno čez dan? Ali pa sploh ne morete iti na stranišče? Če imate težave s prebavo, zlasti v jutranjih urah, ste pod vplivom stresnih hormonov. Kadar se stresni hormoni neprestano in vsak dan pretakajo po vašem telesu, preusmerjajo kri iz prebavnega trakta drugam in vplivajo tudi na črevesno mikrofloro (jo rušijo in spreminjajo), kar oboje vodi v motnje pri odvajanju blata, prej ko slej pa tudi v druge resne zdravstvene težave. Stres je največji ubijalec moderne dobe.
2. Motnje spanja
Imate težave s spanjem? Zbujanje v zgodnjih nočnih urah kaže na neravnovesje stresnih hormonov. Kadar je vaše telo polno stresnih hormonov, ne more vstopiti v faze spanja REM, kar povzroča motnje spanja. To pa vodi v začaran krog, saj nespečne noči povzročijo še dodatni porast stresnih hormonov.
3. Pomanjkanje apetita
V dandanašnji dobi izobilja je pomanjkanje apetita v osnovi sicer dobra stvar – a ne, če je posledica stresa. Pomanjkanje apetita v tem primeru neposredno kaže na presežek stresnih hormonov, ki se pretakajo po telesu. Z drugimi besedami, stresni hormoni sporočajo telesu, da je v načinu “boj ali beg”, in zavirajo apetit. Razmislite: če bi bili resnično v načinu “boj ali beg” (tj. če bi bežali pred levom), bi se vaše telo nazadnje ukvarjalo s tem, kaj naj poje za naslednji obrok.
4. Cikli prenajedanja in omejevanja
Lahko se zgodi, da se po dolgem in stresnem dnevu v službi vrnete domov in v hladilniku najdete ostanke pice. Pojeste čisto preveč, zaradi česar se počutite napihnjeni in zbiti. Zjutraj se počutite krive, ker ste se preveč najedli, in se odločite, da ta dan ne boste jedli. Post je sicer vedno dobrodošel, a v normalnem stanju; če pa se vam pojavlja cikel prenajedanja in stradanja, pa je to znak, da ste pod stresom.
5. Nihanja telesne teže
Težko vzdržujete vitko linijo? Vztrajno pridobivate na teži ali nepričakovana izguba teže sta v veliki meri povezana s stresnimi hormoni. Ne le da presežek stresnih hormonov neposredno vpliva na nalaganje telesne maščobe, ampak lahko tudi zmanjša občutek sitosti in poveča željo po hrani, zaradi česar zaužijete več hrane – in to nezdrave, kar pomeni dodatni stres za telo.
6. Potreba po produktivnosti … ves čas
Se vam zdi, da morate nenehno nekaj početi? S tem se zamotite, da odmislite stres oz. vse, kar vas obremenjuje, a žal je to znak, da je vaše telo povsem pod stresom. Naše telo in um sta bila zasnovana tako, da potrebujeta počitek, okrevanje in spanje. To ni naključje. Živeti s hitrostjo 100 kilometrov na uro ves dan in vsak dan je mogoče le, če nas poganjajo stresni hormoni.
7. Neredne ali izostanek menstruacije
Stalno sproščanje stresnih hormonov sporoča telesu, da ni varno, in človeško telo je izjemno pametno – ne želi se razmnoževati v nevarnem okolju. Evolucijsko je bil namreč stres posledica stvari, kot sta lakota in preganjanje divjih živali – kar seveda ni okolje, v katerega bi spravili otroka. Verjetno si mislite »Ampak jaz sem pod stresom zaradi službe in družabnega življenja, ne bežim pred levi.« Da, vendar vaše telo ne more razlikovati med različnimi vrstami stresov, kar vodi v neredne ali izpuščene cikle.
Ostali znaki in posledice dolgotrajnega stresa:
- anksioznost
- depresija
- glavoboli
- mišična napetost in bolečine
- bolezni srca, srčni infarkt, visok krvni tlak in možganska kap
- motnje spomina in koncentracije
Zato je tako pomembno, da se naučite zdravih načinov spoprijemanja s stresnimi dejavniki v življenju. Dolgotrajni stres lahko namreč pripelje tudi v izgorelost, od koder pa je pot okrevanja zelo dogla in težka, pa tudi ne zagotovljena.
PREBERITE TUDI:
- Hrana, ki je ne smete jesti, če ste pod stresom ali jezni
- Dva glavna načina, kako se ljudje odzivajo na stres
- Nasveti, s katerimi boste zmanjšali stres
