A strokovnjaki so razkrili, da je ta “paradoks debelosti” posledica slabih metod. Uporaba indeksa telesne mase (ITM) za merjenje debelosti je pri tem najbolj problematičen dejavnik. Nedavne raziskave, ki so upoštevale pomanjkljivosti ITM, so pokazale, da paradoksa ni.
Stvari so zelo jasne in nedvoumne: več, kot ima oseba odvečne telesne maščobe, večja je verjetnost, da bo zgodaj umrla.
Tradicionalna modrost in številni znanstveni dokazi jasno kažejo, da je debelost vsesplošno nezdrava, saj povzroča sladkorno bolezen, raka, bolezni srca in številne druge težave. Toda v zadnjih letih je to konvencionalno modrost izpodbijala črka “U”.
Paradoks debelosti
Ta “U” se je pojavil na grafih, ki prikazujejo povezavo med indeksom telesne mase – klasičnim, vendar vse prej kot primernim in zanesljivim merilom za ugotavljanje, ali je telesna teža posameznika zdrava ali ne, ki se izračuna tako, da se masa posameznika deli s kvadratom njegove telesne višine v metrih – in tveganjem za smrt.
Tako so številne epidemiološke študije pokazale, da imajo ljudje s “prekomerno telesno težo” (indeks telesne mase 25 do 30) presenetljivo najmanjše tveganje za smrt, medtem ko se pri tistih, ki so uvrščeni v kategorijo “debelih” (30 do 35), tveganje v primerjavi z “zdravimi” (18,5 do 25) poveča le malo ali pa sploh ne.
Na skrajnih koncih spektra indeksa telesne mase je tveganje za smrt močno povečano tako pri osebah s “prenizko telesno težo” (manj kot 18,5) kot tudi pri ”zelo debelih” (35+). Poleg tega številne študije kažejo tudi na to, da lahko debelost zmanjša tveganje za smrt pri starejših ljudeh in bolnikih z različnimi kroničnimi boleznimi.
Glede na vse, kar vemo o zdravstvenih pasteh povečanega deleža telesne maščobe, bi pričakovali, da se bo tveganje umrljivosti povečalo, ko se bo indeks telesne mase od ‘zdravega’ povečal do ‘debelega’. Zato so krivuljo umrljivosti v obliki črke U poimenovali “paradoks debelosti”.
Toda v zadnjih letih so ta paradoks in študije, ki so ga ustvarile, postali tarča kritik. Strokovnjaki trdijo, da je indeks telesne mase napačen način ugotavljanja debelosti – to pa zato, ker ne meri sestave telesne mase, torej tega, koliko je maščobe in koliko mišic.
Prav tako ne meri, kje se nahaja maščoba, kar je lahko prav tako velika razlika. Visceralna maščoba, stisnjena med notranje organe, je veliko slabša od podkožne maščobe, shranjene tik pod kožo. Na primer, izjemno fit in mišičast posameznik se zlahka uvrsti v kategorijo debelih z visokim indeksom telesne mase, saj so mišice polne vode in zatorej veliko težje od maščobe. Hkrati pa bi lahko “vitkega” posameznika z veliko telesne maščobe, ki se nevarno zadržuje okoli sredine telesa, uvrstili v kategorijo “zdravih”.
Zakaj se indeks telesne mase tako pogosto uporablja v epidemioloških študijah? Ker je priročen in se zlahka izračuna na podlagi lastnega poročila. Po drugi strani pa je za merjenje telesne maščobe treba obiskati laboratorij ali opraviti meritev na sebi, kar je za laike lahko precej težko natančno izvesti.
Zamenjajte indeks telesne mase s telesno maščobo
V preglednem članku, objavljenem leta 2020, so raziskovalci z univerze Sapienza v Italiji opozorili, da je treba za merjenje debelosti namesto indeksa telesne mase uporabljati presežek telesne maščobe.
Ko je skupina raziskovalcev leta 2018 prilagodila indeks telesne mase tako, da je upoštevala mišično maso, nato pa to popravljeno mero povezala s tveganjem umrljivosti, je ugotovila, da se je črka “U” večinoma spremenila v ravno črto. Pri izjemno debelih posameznikih se je tveganje za smrt v primerjavi z zdravimi posamezniki povečalo od minimalno do približno 70 %.
Pred kratkim je Ryan Masters, izredni profesor sociologije na Univerzi v Koloradu, poskušal razrešiti paradoks debelosti tako, da je upošteval več spremenljivk. Preučil je skoraj 40 let podatkov o skoraj 18.000 osebah, pri čemer ni upošteval le porazdelitve telesne maščobe pri osebah, ampak tudi čas, ki so ga preživele z visokim ali nizkim indeksom telesne mase.
“Trdim, da smo umetno napihnili tveganje umrljivosti v kategoriji z nizkim indeksom telesne mase, ker smo vključili tiste, ki so imeli visok indeks telesne mase in so pred kratkim shujšali,” je pojasnil v izjavi. “Posledice visokega indeksa telesne mase za zdravje in umrljivost niso kot stikalo za luč,” je dodal. “Vse več del jasno kaže, da so posledice odvisne od trajanja debelosti.”
Paradoks debelosti ovržen
Masters je po upoštevanju morebitnih pristranskosti podatkov ugotovil, da debelost poveča tveganje za smrt kar za 91 %, kar je veliko več, kot so pokazale prejšnje študije. Krivulja v obliki črke U je izginila, z njo pa tudi paradoks. Poleg tega je ocenil, da je približno ena od šestih smrti v ZDA povezana z debelostjo.
“Na paradokse je treba gledati skeptično,” je leta 2017 v članku v reviji International Journal of Obesity zapisala dvojica strokovnjakov za javno zdravje. “O kontraintuitivnih rezultatih se je treba pogovarjati s kolegi in sodelavci z različnih strokovnih področij. Edini ‘paradoks’, ki ga tu lahko vidimo, je ta, zakaj raziskovalci še naprej trdijo, da imajo dokaze o paradoksu, ne da bi skrbno preučili morebitne metodološke razlage.”
Mi pa dodajamo, da je še večji paradoks to, da še vedno vztrajajo pri povsem nelogičnem in nezanesljivem ‘merjenju’ ustreznosti telesne, kot je ITM.
PREBERITE TUDI: Zakaj je ITM nezanesljiv pokazatelj hranjenosti?
