Nove raziskave kažejo, da ima lahko vadba neposredne ugodne učinke na možgane na anatomski, celični in molekularni ravni.
Staranje lahko pomeni propadanje, a o tem odločamo sami
Ko se staramo, neizogibno začnemo opažati spremembe v kognitivnih funkcijah. Več raziskav, vključno s primerjalnimi študijami, opravljenimi že leta 1975, potrjuje, da je vadba izjemno pomembna.
Čas teče in mi se staramo. S staranjem neizogibno opazimo spremembe v delovanju – kako hitro lahko tečemo, kako zlahka držimo ravnotežje na eni nogi, kako hitro obdelujemo informacije, kako zlahka se učimo novih stvari. Ali kot je menda rekla Bette Davis: “Staranje ni za reveže.”
Med vsemi naštetimi spremembami je slabšanje kognitivnih funkcij morda najbolj zaskrbljujoče. Eno od osrednjih vprašanj pri preučevanju staranja je, v kolikšni meri je slabšanje kognitivnih funkcij posledica staranja samega in v kolikšni meri je posledica bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja, ali preprosto neuporabe možganov.
Če k temu največ prispevata nezdrav način življenja (nezdrava prehrana, premalo ali nič gibanja; premalo ali nič treningov za mišično maso) in neuporaba, potem lahko to spremenimo!
PREBERITE TUDI: Gibanje pomaga tudi pri preprečevanju poslabšanja oz. izgube vida
Kaj lahko storimo?
Preprečevanje nastanka bolezni je pomembna priložnost in dejstvo je, da se zdravje možganov in telesa izboljša, če kaj naredimo za to (npr. ne kadimo, ne pretiravamo z alkoholom, zdravo jemo, se gibamo ipd.).
In eden najpomembnejših dejavnikov za splošno zdravje in zdravje možganov je telesna vadba. Redna vadba je idealen način, kako ohranjati in izboljšati telesno in duševno zdravje v vseh življenjskih obdobjih, sploh pa v starosti.
Obstaja več raziskav, vključno s primerjalnimi študijami, opravljenimi že leta 1975, ki dokazujejo, da je vadba zelo pomembna. Ena od teh raziskav preučuje velike populacije in išče povezave med vadbo in različnimi zdravstvenimi in funkcionalnimi rezultati. Sporočilo epidemioloških študij je, da je redna telesna dejavnost povezana z zmanjšanjem upadanja kognitivnih sposobnosti in v nekaterih študijah celo z zmanjšanim tveganjem za demenco.
Ena od novejših študij je več let spremljala na tisoče starejših odraslih brez demence in ugotovila, da je bila redna telesna aktivnost povezana z manjšim tveganjem za diagnozo demence. Poleg tega je bilo tveganje toliko manjše, kolikor višja je bila raven posameznikove telesne aktivnosti.
PREBERITE TUDI: Take neverjetne procese v našem telesu povzroči gibanje
Z vadbo je treba začeti že v otroštvu
Nedavno pa je bila objavljena avstralska študija, ki je preučevala kognitivne funkcije v srednjem življenjskem obdobju pri osebah, katerih telesna pripravljenost je bila ocenjena v otroštvu, dolgo preden so se lahko pojavili potencialno moteči učinki Alzheimerjeve bolezni.
Izkazalo se je, da so imele osebe z najvišjimi stopnjami telesne aktivnosti v otroštvu desetletja pozneje najvišje stopnje kognicije. Ta rezultat potrjuje, da telesna aktivnost koristi kognitivnim funkcijam mnogo let pozneje.
Pravzaprav obstaja vrsta raziskav, ki raziskujejo prav vpliv vadbe na možgane oz. kognitivne funkcije in dokazano je bilo, da vadba izboljšuje splošno zdravje in delovanje možganov. Še več, obstajajo raziskave, ki kažejo, da ima vadba neposredne ugodne učinke na možgane na anatomski, celični in molekularni ravni.
Na primer, študija iz leta 2020, ki je primerjala aerobno vadbo z raztezanjem pri osebah z blago kognitivno motnjo, je pokazala, da je 12 mesecev aerobne vadbe (ne pa tudi raztezanja), znatno povečalo pretok krvi v ključnih možganskih regijah.
Druga študija, objavljena v reviji Nature leta 2021, je pokazala, da so imeli posamezniki s kognitivno motnjo, ki so se šest mesecev udeleževali strukturirane vadbe, višje plazemske ravni protivnetne molekule, imenovane clusterin. Torej lahko pokažemo na fiziološke poti – npr. povečan pretok krvi v možgane in povečano protivnetno delovanje – po katerih lahko vadba koristi možganom in ohranja kognicijo.
Še večje zaupanje pa dajejo prospektivne randomizirane raziskave, ki bi pokazale, da trenutna vadba vodi do merljivega izboljšanja kognitivnih funkcij – in teh raziskav je vedno več. Eden od nedavnih primerov je randomizirana študija učinkov aerobne vadbe na kognicijo in različne fiziološke ukrepe, pomembne za delovanje možganov pri starejših, sedečih odraslih.
Ugotovljeno je bilo, da sta se pri osebah, ki so bile uvrščene v skupino z vadbo (povprečno 100 minut na teden nadzorovane zmerno intenzivne telesne dejavnosti v 12 tednih), povečala kognicija in fiziološko delovanje, pomembno za možgane, česar pri osebah v kontrolni skupini ni bilo.
PREBERITE TUDI: Vadba v mladih letih za močne kosti v zrelih
Kaj to pomeni?
Številne študije so pokazale korelacijo med vadbo in boljšim kognitivnim delovanjem; in mnoge randomizirane klinične študije kažejo, da aerobna vadba že v obdobju nekaj tednov izboljša kognicijo pri starejših odraslih.
PREBERITE TUDI:
