Nove raziskave namigujejo na to, da so tisti,
ki menijo, da se njihovi šefi do njih obnašajo nepošteno, podvrženi
mnogo večjemu tveganju za obolenja srca in ožilja. Kako se ubraniti?
Če ste kdaj pomislili, da vam potem, ko vas je pravkar nahrulil vaš šef,
srce ne bije pravilno, to ni bilo namišljeno. Študija, ki je 5 let
opazovala 6.000 britanskih moških, ki delajo v pisarnah, in je bila
objavljena v strokovni reviji Archives of Internal Medicine, je
ugotovila, da so tisti, ki menijo, da jih njihovi šefi obravnavajo
pošteno, podvrženi kar za 30 % manjšemu tveganju za obolenja srca in
ožilja, ki je vodilni vzrok za smrt v modernem svetu. Kar torej pomeni,
da sarkastični in zatiralni šefi svojim zaposlenim kradejo leta
življenja.
Vzroki
Seveda, se vsi od časa do časa znajdemo pod velikim stresom zaradi
dela, a nihče na ta stres ne gleda kot na resen zdravstveni problem.
Študija, objavljena v reviji Journal of the American College of Cardiology pa
odkriva prav nasprotno. Visoke stopnje stresa povezanega z delom lahko
enačimo s tradicionalnimi vzroki za bolezni srca, kot sta na primer povišan
holesterol ali kajenje. Študija tako prikazuje porast dokazov, ki kažejo
na to, da imata glava oz. um povezavo s srcem. Tako lahko ‘ubijalskega
šefa’ štejemo na vrh liste možnih vzrokov za obolenja.
Premagovati stres
Vendar pa upanje umira na zadnje. Po mnenju zdravnikov in drugih
strokovnjakov je znižanje zdravstvenega tveganja možno predvsem z
boljšim upravljanjem dela v službi, seveda pa je za zdravje blagoslov
predvsem pošten in razumljiv šef. Sicer boste težko spremenili šefov
odnos in obnašanje, vsekakor pa se lahko naučite bolje prenašati stres
in nezadovoljstvo, ki ga sproža.
Pomoč
To težavo je zaznalo že mnogo strokovnjakov, nekatere bolnišnice pa
so že razvile programe za pomoč ljudem, ki živijo pod velikim stresom.
Na kardiovaskularnem menedžerskem programu Univerze Michigan na primer
učijo, kako s pravilno prehrano in razgibavanjem znižati stopnjo stresa.
Predstojnik oddelka preventivne kardiologije na Univerzi Michigan dr.
Melvyn Rubenfire pravi: “Ljudje, ki so pod velikim stresom, imajo
največkrat življenjski slog takšen, da vodi naravnost v bolezni srca. Ti
ljudje so pod velikim stresom, veliko potujejo in se prehranjujejo na
poti.” Program, ki ga izvajajo, ima velik poudarek na fizičnih pregledih,
s katerimi pridejo do nasvetov za prehranjevanje in gibanje. Rubenfire
pa daje velik poudarek tudi na ravnanje s stresom na delovnem mestu.
Kljub vsem sofisticiranim napravam in programom pa obstajajo enostavni
nasveti, ki jih lahko uporabljajo tako menedžerji kot zaposleni.
Rubenfire pravi: “Sprostiti se je možno že z enostavnim zaprtjem oči.”
Program ljudi prepriča, da za počitek ne potrebujejo nujno takoj obiska
toplic.
Tehnike
Rubenfire svetuje enostavne tehnike, kot so opazovanje slik
ljubljenih, vizualizacija priljubljenega kraja oz. dogodka, lahko pa se
spomnijo tudi na problematično situacijo, ki pa naj si jo zamislijo na
komičen način. Rubenfire pa tudi pravi: “Ljudi skušamo naučiti stresne
situacije prepoznavati še preden se zgodijo.” Tako s sproščanjem ne
čakajo do prave krize, temveč že prej vedo, da se bodo kljub težavam
lahko vsaj malo sprostili. Rubenfire sploh ni presenečen nad rezultati
raziskave. O dobrih šefih pravi: “Ključ ni v poštenosti temveč v
zadovoljstvu na delovnem mestu. Pomembno je, da se nekdo v službi dobro
počuti.”
Upravljanje stresa
Psiholog in trener menedžerjev Michael H. Kahn je opravil več
študij na temo, kako zaposleni upravljajo stres na delovnem mestu in
kako vpliva na opravljanje dela. Pravi, da je opazil mnogo podjetij in
zaposlenih, ki še vedno niso ugotovili, da upravljanje in zniževanje
stopnje stresa vodi v srečnejše, bolj zdravo in produktivnejše delovno
okolje. Kadar podjetja ne najdejo načina kako naj se zaposleni izogibajo
oz. boljše upravljajo stresne situacije, ki se pojavljajo na delovnem
mestu, produktivnost pade.
Načini
Kahn pravi: “Ljudje samo delajo, delajo in delajo, potem pa čez
vikend ali enkrat na mesec naredijo nekaj, kar jih osvobodi pritiska.”
Vendar pa bi bilo boljše, da se zaposleni naučijo narediti kratke, 5-minutne odmore, s katerimi se naučijo, kako se umiriti in znižati
stopnjo stresa. “Čeprav tako delovnik traja dlje, pa se vrnete na delo s
polnimi baterijami,” še dodaja Kahn. Meni pa tudi: “Poglejte, kaj se
recimo dogaja pri športu. Tam poznajo ‘time out’, polčase, tretjine,
četrtine. Vse to pa z namenom, da se športniki psihično in fizično
spočijejo. Če pa pogledamo, kaj se dogaja v poslu, pa je kaj takega zelo
redkega.” Največkrat so za to krivi oblastni in dominantni šefi, saj
si zaposleni ne upajo vzeti nekaj minut počitka. Tako pa tekom dneva
začne primanjkovati energije, zmanjša pa se tudi produktivnost.
V razmislek
Ko vas bo vaš nadrejeni naslednjič poklical na sestanek ali ko
boste v skrbeh zaradi roka končanja projekta, si vzemite 5 minut in se
odpočijte. Zajemite sapo in globoko dihajte. Vaše srce, najverjetneje pa
tudi vaš šef, vam bo hvaležno.
