… psihologije na univerzi Michigan State University, Kelly Klump. Bolj kot ste impulzivni, bolj verjetno je, da se boste prenajedali ko boste pod vplivom negativnih občutkov. V človeški naravi je, da se v težkih trenutkih nekam obrnemo po tolažbo. Idealno je, če so to naša družina ali prijatelji, a posledica sodobnega načina življenja je tudi odtujenost in osamljenost, zaradi česar vse več ljudi posega po hrani kot tolažbi. To pa je povezano tudi z našim značajem in če smo nagnjeni k impulzivnosti, je bolj verjetno, da se bomo v stresnem trenutku prenajedli – seveda nezdrave hrane.

Psihologi so izprašali 612 ženskih dvojčic, od katerih se jih je 14 % ob stresnih trenutkih čustveno prenajedalo (torej so se ob stresni situaciji močno prenajedle). Ugotovili so, da imajo ljudje s tovrstnimi problemi višje stopnje ‘negativne nujnosti’ oz. potrebe po impulzivnem vedenju v stresnih trenutkih kot tisti, ki nimajo težav s patološkim prenajedanjem. Poleg tega so ugotovili, da se v trenutkih vznemirjenosti ne vedejo impulzivno le tisti, ki imajo težave s prenajedanjem – tako pretirana reakcija kot tudi občutek, da nimajo kontrole nad zaužitjem normalnih količin hrane so povezani s hitro akcijo v stresnih negativnih občutkih.

PREBERITE TUDI: Ponovno dokazano, da prekinitveni post upočasnjuje staranje

Čeprav je stres vzrok za prenajedanje pri tistih, ki imajo navado se prenajedati v stresnih situacijah, pa na to vplivajo še drugi dejavniki – prenajedanje je tako morda pokazatelj povečane občutljivosti na nagrajujoče učinke hrane v kontekstu negativnih občutkov.

Kako ukrepati?

Če ste nagnjeni k zaužitju nenadzorovanih količin nezdrave hrane v stresnih situacijah, se v danem trenutku ustavite, skušajte umiriti, spijte 3 do 5 dl vode in pomagajte s telesno vadbo – že hitra hoja po stopnicah, nekaj poskokov in sklec bo dovolj, da se umirite in bo ‘napad’ na hrano mimo. Dolgoročno pa obvladujte stres z meditacijo, zdravo prehrano in rednim gibanjem – vse našteto nas namreč dela trdnejše in močnejše, da se lažje soočamo s stresnimi situacijami, ko le-te nastopijo.

Torej:

  • redno gibanje;
  • meditacija;
  • umirjanje z dihanjem, ko nastopi stresna situacija;
  • pitje zadostnih količin vode;
  • vsaj 3 manjši zdravi obroki na dan;
  • pogovor z bližnjimi, ki so nam lahko v oporo.

Če pa so vaše težave zelo resne in menite, da jim sami niste kos, se obrnite na strokovno pomoč kot je npr. psihoterapija ali kognitivno-vedenjska terapija, ki dajeta izjemne rezultate.

PREBERITE TUDI: Takole so nam oprali možgane, da je zajtrk nujen obrok

loading...


PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj