Iz ust nasprotnikov sukraloze lahko najpogosteje slišimo trditev, da je sukraloza strupena, kar večinoma podkrepijo z dejstvom, da je zgradba njene molekule rezultat kemijskega procesa v laboratoriju, ne pa z navedbami konkretnih študij, ki bi to dokazovale. Nasprotno, študij, ki bi neizpodbitno dokazovale toksičnost sukraloze, ni moč najti. Ustavimo se še pri samem terminu toksičnost. Vedeti moramo, da ni vse, kar je umetno pridobljeno, a priori toksično, tako kot tudi vse naravne snovi niso same po sebi nestrupene (spomnite se samo volčje češnje, nekaterih vrst gob, …). Prav tako je potrebno upoštevati toksičnost pri določenem odmerku, ne pa potencialen toksični učinek pripisovati snovi kot taki. Tako kot je kuhinjska sol pri določenem odmerku človeškemu telesu nujno potrebna, je pri večjih količinah škodljiva, pa vendar to ne vodi (oz. ne bi smelo voditi) do splošnega zaključka, da je sol strupena.
Sprejemljiv dnevni odmerek (ADI)
ADI (acceptable daily intake) je tista količina določenega prehranskega aditiva, ki jo lahko posameznik zaužije brez znatnega tveganja za zdravje. Koncept sprejemljivega dnevnega odmerka je že leta 1957 prvič predstavila organizacija JECFA Joint FAO/WHO (Food and Agriculture Organization/World Health Organization) Expert Committee on Food Additives, kasneje pa so sistem posvojili tudi številni drugi komiteji in organizacije, med drugim tudi FDA. Joint FAO/WHO Expert (JECFA) je kot ADI določila 0 –15 mg sukraloze/1 kg telesne teže dnevno (1990), prav tako tudi Scientific Committee on Food (SCF).
ADI temelji na vseh v določenem trenutku dostopnih znanstvenih raziskavah specifičnega aditiva in pomeni praktičen pristop pri določanju varnosti uporabe prehranskih aditivov. Služi kot zagotovilo, da je določena količina znatno pod nivojem toksičnosti. Določen je na podlagi testiranj na živalih in ljudeh.
Kaj pravijo študije
Komu naj zdaj verjamemo? Navedbam proizvajalcev konkurenčnih umetnih sladil, proizvajalcem sladkorne pese in sladkornega trsa, FDA …? Imamo kot posameznik sploh dejansko možnost dostopati do objektivnih podatkov?
Če pogledamo spletno stran, katere lastnik je sladkorna zveza Amerike in je namenjena izključno anti-propagandi Splende, pričakovano ne najdemo nič pozitivnega. Kljub vztrajnemu poudarjanju, da Splenda ni naravna (da je le še eno izmed umetnih sladil), pa po drugi strani ne najdemo trdnih dokazov, da je sukraloza dejansko škodljiva. Zasledimo lahko le trditve, da je proizvedena v laboratoriju in potemtakem umetna snov ter izseke tožb v zvezi z načinom oglaševanja, pri čemer je glavni kamen spotike nesrečni slogan, ki pravzaprav ne daje vtisa, da bi naj bil prah, pakiran v rumeni ovojnini z nedvoumnim napisom sweetener, sladkor brez kalorij. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da so se omenjene tožbe odvijale v ZDA, kjer nekateri mladostniki čisto zares mislijo, da so z ocvrtim krompirčkom zaužili zadostno dnevno porcijo zelenjave … Tudi to je Amerika.
FDA je odobritev uporabe naslonila na več kot 110 študij na živalih in ljudeh, izvajanih skozi obdobje 20 let, v katerih je bilo ugotovljeno, da sukraloza nima znanih nobenih mutagenih, teratogenih, karcinogenih ali neurotoksičnih učinkov, prav tako ne vpliva na sposobnost reprodukcije.
Poleg FDA so sukralozo kot varno za uporabo označile tudi naslednje nepristranske institucije: Joint FAO/WHO (Food and Agriculture Organization/World Health Organization) Expert Committee on Food Additives – JECFA (1990), European Commission’s Scientific Committee on Food (2000) – SCF in Health Canada and Food Standards Australia/New Zealand.
Študije tudi dokazujejo, da dnevno konzumiranje, ki ne preseže sprejemljivega dnevnega odmerka (ADI), nima znatnega vpliva na raven glukoze v krvi in maščobe v krvi pri posameznikih z diabetesom, prav tako je dokazano, da uporaba pripomore k izgubi kilogramov pri posameznikih s prekomerno telesno težo, kar je posebej opazno v primeru uporabe z namenom nadomestitve kalorično bogate hrane kot je npr. sladkor. Sukraloza tudi ne povzroča zobnega kariesa.
Da ali ne?
V tem trenutku ni dostopnih raziskav, ki bi dokazovale, da je sukraloza zdravju škodljiva, vendar zaenkrat tudi ni študij, ki bi potrdile, da sukraloza dolgoročno ne prinaša negativnih posledic za zdravje ljudi. Do takrat nihče ne more z gotovostjo trditi, da je sukraloza varna oz. nevarna za uporabo. Več kot 100 študij, na podlagi katerih je FDA sukralozo oklasificirala kot varno sladilo, dokazuje, da uporaba ne prinaša negativnih stranskih učinkov za naše zdravje. Prav tako je bilo leta 2000 o njej podano mnenje nepristranskega znanstvenega komiteja za prehrano (SCF). Vsekakor pravilo zmernosti tako kot pri vsaki stvari tudi pri uporabi sukraloze ne bo odveč.
