Povsod, kjer beremo napotke za zdrav način življenja, je eden osnovnih nasvetov zmanjšati in obvladovati stres. Pogosto je to lažje reči kot storiti, a trud vedno obrodi sadove. Kar pa doslej ni bilo znano, je to, da na nas in naše možgane vpliva tudi stres ljudi, ki nas obkrožajo.

Stres ni le nalezljiv, temveč spreminja naše možgane na celični ravni
Stres, ki se na naš prenaša z ljudi okoli nas, spreminja naše možgane na enak način kot jih naš lastni stres. Ugotovili so tudi, da se čini stresa reverzirajo pri ženskih miših, ko imajo stik z drugimi – torej druženje zdravi. Takega učinka pa niso zaznali pri moških miših.

“Spremembe možganov, ki so posledica stresa, so sprožilec mnogih duševnih bolezni in motenj, med drugim PTSM (post travmatska stresna motnja), anksioznost in depresija,” je povedal dr. Bains, profesor na oddelku psihologije in farmakologije. “Zadnje razsikave kažejo, da so stres in občutki nalezljivi. Če ima to dolgoročne učinke na možgane, pa še ne vemo.”

PREBERITE TUDI: Stres je najpogostejši vzrok bolezni

Raziskava na miših

Dr. Bains in njegova ekipa je raziskovala učinke stresa na pare ženskih in moških miši. Eno miš so umaknili iz para ter jo izpostavili blagemu stresu ter nato vrnili partnerju. Nato so preučevali odzive na določene skupine celic, sploh nevronov, ki nadzirajo odziv možganov na stres. Tako so ugotovili, da so bili spremenjeni tako pri miši, ki je bila izpostavljena stresu kot tudi njenemu partnerju.

Ugotovili so, da se v primeru stresa v možganih sprosti kemijski signal, ki so ga poimenovali ‘alarm feromon’, ki potem opozori drugo miš, torej partnerja. Ta signal zazna in lahko tako opozori še ostale v skupini. Skratka, učinki stresa se širijo na nezavedni ravni preko delovanja naših možganov. To je sicer zelo dober način za preživetje, saj je tako na morebitno nevarnost opozorjena celotna skupina, a žal ima v današnjem času to prej negativne kot pozitivne učinke, saj smo že tekom dneva neprestano izpostavljeni nešteto stresorjem.

PREBERITE TUDI: Kako lahko sami učinkovito obvladujemo stres

Pozitiven vpliv druženja

Raziskovalci so ugotovili še, da ko so bile ženske miši spet s partnerji, ki niso bili pod stresom, se je učinek stresa v njihovih možganih kar prepolovil – žal pa tega niso ugotovili pri moških miših. Pri njih je stopnja stresa ostala nespremenjena.

Raziskovalci menijo, da ugotovitve te raziskave veljajo tudi za ljudi, saj dosedanje izkušnje potrjujejo, kar so ugotovili v raziskavi. Ko smo pod stresom, naša okolica to zazna, četudi o tem ne (spre)govorimo; prav tako je znano, da je stres bolj prisoten v določenih družinah, kjer je imel le en posameznih stresno izkušnjo. Po drugi strani je zaznavanje počutja drugih temeljni ključ za povezovanje med ljudmi.

PREBERITE TUDI: Hrana, ki pomaga proti stresu

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj