Se vam je že zgodilo, da ko vas je kaj skrbelo ali ste bili pod stresom, vam je sogovornik brez kančka empatije rekel le “eh, sprosti se, vse je v glavi”? Oh, kako lepo bi bilo, če bi bilo tako preprosto, da bi, kot bi pritisnili na gumb, pozabili na vse skrbi in v trenutku bi stresne hormone v našem telesu izpodrinili hormoni sreče, ljubezni in dobrega počutja. Pa žal ni.
Raziskave psihologov so pokazale, da stres in odziv telesa na stres, stresni spomin, živi v našem živčnem sistemu. Ko imamo nek stresni dogodek, v katerem se počutimo nemočni, obupani in da nimamo nobene kontrole nad dogajanjem: v takem primeru se aktivira avtonomni živčni sistem. To je sistem, ki je odgovoren za funkcije telesa, nad katerimi nimamo nadzora: bitje srca, dihanje, refleksi ipd.
PREBERITE TUDI: Stres je najpogostejši vzrok bolezni
Gre za avtomatski odziv telesa
Gre za odziv simpatetičnega sistema (boj ali beg) , ki se vklopi, ko naši možgani zaznajo nevarnost. Poleg tega se močno aktivirajo hipotalamus, hipofiza in nadledvična žleza, kjer pride do prave eksplozije stresnih hormonov, adrenalina, kortizola in noradrenalina, ki jih pošljejo po telesu. Zato je drugo ime za izgorelost tudi adrenalni zlom, do katerega pride, ko smo dolgo časa izpostavljeni hudemu stresu. Človeško telo preprosto odpove na fizični ravni.
Ko je naše telo preplavljeno s temi hormoni, je telo mobilizirano in pripravljeno za – boj ali beg. Po besedah dr. Petra A. Levina, eksperta za travme s področja psihoterapije, do travme pride, ko je telo zaradi teh procesov preobremenjeno in se ni več sposobno sprostiti po travmatičnem dogodku. Travmatičnemu odzivu se je sicer možno izogniti in sicer tako, da se sprosti nakopičena energija: torej z gibanjem, športom, stresanjem, jokom, kričanjem … saj se tako sprosti stres.
Če pa do te sprostitve ne pride, stres ostaja v vseh celicah telesa. Ko pride do dogodka, ki sam ni resna nevarnost, se oživi travmatični spomin in ponovno se sprostijo vsi stresni hormoni in telo jim sledi: poveča se pretok krvi; razširijo zenice; mišice so v pripravljenosti; čutimo napetost; dihanje in srčni utrip se pospešita; začnemo se bolj znojiti. Telo torej na sprožilec reagira kot je reagiralo na sam dogodek in vsako situacijo dojame kot življenje ogrožajočo.
Gre za biološki odziv telesa, ki je izven zavestne, racionalne kontrole. Ne morete preprosto ‘odmisliti’. Kronični stres zato vodi v hude kronične in avtoimunske bolezni in izgorelost.
PREBERITE TUDI: Stres dokazano povzroča sive lase (in še kaj)
Bodite sočutni do sebe
Dobro se je zavedati, kaj se dogaja v vaših možganih in telesu in biti sočutni do sebe. Zavedajte se, kako in zakaj se vaše telo odziva tako kot se in si dajte čas in empatijo, saj je le to način, ki vodi k ozaveščanju in (o)zdravljenju, torej lažjemu soočanju s stresom. Pomaga nam, da si ne dovolimo vloge žrtve; ven iz izolacije, strahu in občutka nemoči. Skrbite za svoje telo z gibanjem in razvajanjem (kopeli, pilingi, masaže …) ter kakovostno hrano, saj mu tako omogočite, da se lažje sooča s stresom in hitreje zdravi.
In skrbite za dušo in um s prijetnimi in koristnimi stvarmi kot so zabava in smeh; meditacija; počasno, umirjajoče, globoko dihanje; poslušanje meditativne in sproščujoče glasbe in preživljanje čim več časa v naravi. Če boste dobili še objem ljubljene osebe, ki vam bo sprostil oksitocin po telesu, pa ste sploh na konju.
Simpatetični živčni sistem – torej tisti, ki se aktivira in nas spravi v stres – lahko deaktiviramo na zgoraj naštete načine, torej s sproščanjem. Upočasniti je treba dihanje in s tem srčni utrip, da se umiri celo telo. Cilj je, da se počutimo varne.
PREBERITE TUDI: Za svoje reakcije na stres se lahko zahvalimo svojim staršem
