Stres je najpogostejši vzrok bolezni

Menedžerji, ki jih danes najbolj ogrožajo novodobne bolezni, vse bolj – a še vedno premalo – enačijo osebni in poslovni uspeh z zdravjem, saj so za njihovo delo značilne psihične in čustvene obremenitve, natrpani in dolgi urniki, statične obremenitve gibal, imajo tudi premalo časa za počitek in gibanje …

Novodobne kronične bolezni so posledica sodobnega načina življenja, ki ga zaznamujejo premalo gibanja, neustrezno prehranjevanje in stres zaradi zahtevnosti dela, časovnih pritiskov ter neustreznih medosebnih odnosov. Zaradi stresnega življenja menedžerje pogosteje mučijo motnje presnove, previsok krvni tlak in debelost. To so ob premalo gibanja in neustrezni prehrani najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni (srčni infarkt, možganska kap itn.), sladkorne bolezni, bolezni želodca (rana na želodcu) ter psihosomatske bolezni gibanja, depresije in odvisnosti.

90 odstotkov vseh bolezni je povezanih s stresom

“Včasih so bile bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, srčna in možganska kap, bolezni prebavil in druge psihosomatske bolezni, privilegij menedžerjev, danes pa je v splošni populaciji teh bolezni že toliko, da ne moremo postaviti stroge meje med menedžerskimi boleznimi in drugimi boleznimi današnjega časa. V moji splošni ambulanti je več kot polovica vseh pregledov takih, ki so vezani na preutrujenost in stres, podatki svetovne zdravstvene organizacije pa kažejo, da je v ambulantah prve ravni skoraj 90 odstotkov vseh bolezni povezanih prav s stresom,” je za Moje delo povedal prim. Bojan Lovše, dr. med.

Najpogostejši vzroki

Raziskave potrjujejo, da je vsak drugi zaposleni pod pritiskom škodljivega stresa, vsak peti pa kaže znake preutrujenosti in izčrpanosti zaradi stresa. Stresa in preutrujenosti je po besedah prim. dr. Lovšeta pri menedžerjih še več kot pri drugih zaposlenih. “Na preventivnih pregledih menedžerjev, ki jih opravljamo pri nas in v specialističnih enotah nekaterih naravnih zdravilišč, prevladujejo bolezni, ki so povezane s stresom, pomanjkanjem časa, z neadekvatno prehrano – ne po količini, ampak po rednosti in kakovosti – izrazito sedečim in statičnim delom s pomanjkanjem gibanja ter z delom z računalnikom, kjer ne gre samo za držo. Psihična napetost se odraža na mišični napetosti in okvarah na vratu ter hrbtenici.”

Dejavniki tveganja za menedžerske bolezni

“Prevelika telesna teža in s tem povišana holesterol in sladkor v krvi, bolezni srca in ožilja, ki se kažejo v angini pektoris, zapori žil srca, kar vodi v srčni infarkt, motnjah prekrvitve možganskih žil, ki se kažejo v rahli kapi, motnjah ravnotežja in ohromelosti polovice telesa,” so po dolgoletnih izkušnjah prim. Bojana Lovšeta, specialista medicine dela, prometa in športa, najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek menedžerske bolezni.

Stres – posledica vzgoje in naučenih vzorcev

“Stres je čustven odziv na vplive iz okolice, ki ga ne moremo umiriti z razumskim delom, in je posledica neadekvatnega doživljanja okolja, neprimernega doživljanja obremenitev in nalog, ki se kažejo v preveliki psihični napetosti in živčnosti, napetosti mišičevja ter v odnosih med ljudmi. Velik vzrok za neko reagiranje je posledica vzgoje in naučenih vzorcev vedenja in reagiranja. Danes poznamo bolezni, ki izhajajo iz medosebnih odnosov ter posledično strahu in napetosti. Pod vplivom številnih stresnih dogodkov se kot posledica čustvenega odziva v možganih aktivirajo nevropeptidi, ki delujejo na sproščanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizon, v krvi. Na prvi stopnji stresa delamo vse hitreje, hitreje jemo, govorimo, smo dejavni, čili, sčasoma se začne odzivati naše telo – imamo več kisline, boli nas v žlički, srce nam hitreje razbija, imamo težave z odločanjem, pozabljamo, zaradi napetosti nas bolijo mišice ipd. Na tej stopnji še ni nobenih okvar na organih, zaznavamo samo motnje pri njihovem funkcioniranju. Sledi druga stopnja z razbijanjem srca, z bolečino, kar je znak angine pektoris, zaradi preveč kisline nastane rana na želodcu, pride do kroničnih drisk, posledica sedenja so hemoroidi, prevelika telesna teža, bolečine v mišicah, glavoboli, predvsem tenzijski glavobol, ki ne reagira na tablete proti bolečinam.”

Menedžerji ne poslušajo svojega telesa

Po izkušnjah dr. Lovšeta zdrav človek težko sledi preventivi, menedžerji pa so sploh predani delu in ne poslušajo svojega telesa ter svojih lastnih potreb. “Na tej stopnji po navadi niso sprejemljivi za preventivne ukrepe, ko pa se pojavijo prve težave, jih najpogosteje posplošujejo. Utrujenost imajo za prvi znak preproste bolezni kot je prehlad in si mislijo: ‘Če se naspim, bo že v redu.’ Prvi opozorilni signal je tako utrujenost, iz katere izhaja preutrujenost.” Po mnenju dr. Bojana Lovšeta ni več časa za 10-dnevne menedžerske rekreativne oddihe, ki so jih včasih veliko izvajali. Sodobni menedžerji so namreč naravnani na cilje, ki jim je predznak imeti in ne biti, ne vlagajo v sebe in ne v zdrav način življenja.

Nad menedžerske bolezni in stres s preventivo

“Če ni materialnih ovir, se lahko sodobnim menedžerskim boleznim izognete s strokovnjaki za zdrav način življenja, stresa, umirjanja, trenerji, ki vedo, kaj je kakovostno in učinkovito gibanje, z nekom, ki bo skrbel za pravilno prehrano, ter psihologom, ki svetuje zaradi podpore, spodbude in ne zdravljenja. Delujem v skupini, ki organizira delavnice na temo poslovni menedžment in stres menedžerjev – te delavnice so edina oblika, kjer posameznik sliši, kaj je stres, in na sebi preverja odzivnost nanj. V delavnici dobi podporo, da nekaj spremeni na sebi, poslovni menedžment pa je namenjen lažjemu premagovanju ovir na področju poslovanja.”