Izgorelost, vaš novodobni morilec

Do pred kratkim smo stres v vseh pojavnih oblikah opredeljevali kot največjega skritega sovražnika. Toda na prizorišče prihaja nov in najbrž še bolj prikrit in posledično tudi nevarnejši sovražnik, tj. izgorelost (burnout) oz. sindrom adrenalne izgorelosti (SAI).

Čeprav zgoraj navedeno zveni zelo učeno, gre za zelo preprosto in zato nevarno težavo. Izgorelost je psihofizična in čustvena izčrpanost, vendar jo vse prepogosto enačimo s stresom; najpogosteje se namreč pojavlja pri ljudeh, ki so preveč in predolgo pod vplivom stresa. Za razliko od 'navadnih' težav zaradi stresa, ki jih imamo bolj ali manj vsi, gre pri izgorelosti predvsem za to, da posledice trpijo ljudje, ki so navadno uspešnejši od drugih. Pod pojmom uspešnost ni mišljena le poslovna uspešnost, temveč uspešnost v čemer koli. Ljudje, ki trpijo za SAI, se navadno dlje in bolje borijo za svoje mesto pod soncem, svoje zamisli, svoj uspeh. Pri tem so, kot rečeno, uspešnejši od drugih, zato imajo večje težave. Tudi zato, ker taki ljudje zahtevajo več od sebe in drugih.
 

PREBERITE TUDI: Stres – sindrom izgorevanja

Stopnje do izgorelosti

V normalnem stanju dobrega počutja imamo veliko energije in smo sposobni narediti mnogo, prav tako tudi opaziti stanje, v katerem v resnici smo. Ob porabi dela energije je normalno, da nastopi utrujenost. Navadna utrujenost se s počitkom odpravi, zato težave ne nastopijo. Če pa se utrujenost začne kopičiti, če si ne privoščimo dovolj počitka in nadaljujemo z istim tempom, nastopi preutrujenost. Seveda se ta lahko pojavi tudi po težjih naporih, a v našem kontekstu govorimo o preutrujenosti, ki nastopi zaradi vsakdanjih, stalno ponavljajočih se dejavnosti.

Večina ljudi si v takem primeru privošči počitek, aktiven ali pasiven, in se v sorazmerno kratkem času postavi na noge. Težave nastopijo pri tistih, ki te znake preprosto prezrejo in silijo naprej. Namesto da bi se odločili za počitek, še povečajo napore in delajo naprej. Pred seboj imamo navadno deloholika, ki ima tako kot vsi odvisniki velike težave. O tem smo že pisali, a na kratko: pri takih ljudeh kmalu nastopijo težave s socialnimi stiki, čustveno niso več zanesljivi in ne uvidijo, da količina ne pomeni kakovosti. Končna stopnja je – izgorelost.

Ni še konec

Izgorelost je bolj zahrbtna, kot se kaže. Ko človek doseže prvo stopnjo izgorelosti, je ne priznava. Zanika vse znake slabega počutja in se žene naprej. Še huje je, da ta stopnja lahko traja tudi do dvajset let. Šele takrat, ko človek naposled začne dojemati, da je nekaj narobe, in začne uvajati spremembe, nastopi druga stopnja. Toda te spremembe so samo zunanje in navidezne, saj taki ljudje svoje vedenjske vzorce vnašajo tudi v nova okolja. Ta stopnja traja do dve leti. Tretja stopnja je tista tik pred adrenalnim zlomom. Odraža se v občutkih tesnobe in/ali depresije. Traja do tri mesece, nato sledi popoln zlom.
 

PREBERITE TUDI: Kako lahko sami učinkovito obvladujemo stres

Preventiva

Na srečo je mogoče pomagati dovolj zgodaj, preprečiti moramo nastanek in odpraviti posledice, ki so že nastale. Preprečevanje, še bolj pa odpravljanje posledic je resno delo in na srečo imamo tudi pri nas strokovnjake, ki lahko pomagajo. Vsekakor pa mora človek, ki trpi za izgorelostjo, sam prepoznati njene posledice. Pomagamo si lahko tudi sami. Večno nakladanje o tem, da se moramo sprostiti, se spočiti in si privoščiti nekaj časa zase, niso za lase privlečene prazne marnje. Dokazano je, da se ljudje, ki imajo urejene medsebojne odnose, torej imajo družino, prijatelje, ljudi, ki jih imajo radi, lažje borijo proti izgorelosti.

Nadalje so pomembni krajši in daljši dopusti, konci tedna v 'brezdelju', rekreacija ter sproščanje. Tudi na delovnem mestu lahko naredimo veliko, če postavimo meje in prioritete ter si dovolimo čas za odmor. Ljudje, ki veliko berejo, takšni, ki verujejo (ne glede na to, kateri religiji pripadajo), ter tisti, ki meditirajo in se ukvarjajo z duhovnostjo, imajo prav tako manj možnosti za težave z izgorelostjo. O tem, da pozitivna življenjska filozofija ali po domače – optimizem dela čudeže, ni treba izgubljati besed. Taki ljudje imajo tudi razvitejši smisel za humor, kar je odlično orožje za borbo proti mnogim težavam.

Znaki izčrpanosti in izgorelosti:

Definicija izgorelosti

Če se prepoznate v kateri od teh, je treba nujno poiskati pomoč.
Po Freudenbergeru: Stanje, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, zalogo energije, moč in razpoložljiva sredstva.
Po Christine Maslach: Sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do strank.

Kurativa

Če vas je že zajel začarani krog, je pomoč strokovnjaka več kot dobrodošla. Opredeljevanje ciljev, ki temeljijo na stvarnih osnovah, je samo začetek. Strokovnjaki svetujejo ukvarjanje s športom, srečujte pa se tudi z ljudmi, ki so vam prijetni. Pogovarjajte se o tem, smejte se, naučite se ponovno uživati. Predvsem pa se morate naučiti ravnati s časom in včasih reči tudi 'ne', saj vendar niste superman. Bodimo stvarni. Uspeh je odvisen od nas samih, in le če bomo dovolj močni, psihično in fizično, bomo to lahko tudi dosegli. Ravno tukaj pa nastopi težava. Ljudje, ki že trpijo zaradi izgorelosti, niso več močni. Fizično že mogoče, psihično in čustveno pa so precej na psu. Zato je pomembno pravočasno odkriti simptome in se spoprijeti s težavo.