Kanadska študija smrt dveh deklet povezala s cepivom HPV: Kako naj ravnajo slovenski starši in pediatri?

Spoštovani pediatri in drugi medicinski strokovnjaki, zdravstveni delavci, novinarji, starši!

Verjamemo,
da boste z enako skrbnostjo kot mi, ki s to nujno vsebino seznanjamo
strokovno in laično javnost, pozorno prebrali novo medicinsko študijo
(objavljeno 2. oktobra 2012) Lucije Tomljenovic in Christopherja A.
Shawa, raziskovalcev z University of British Columbia v Kanadi*.

Avtorja
sta v klinični raziskavi preučila primera smrti dveh deklet po
cepljenju s 4-valentnim cepivom proti humanemu papiloma virusu (HPV)
Gardasil/Silgard, proizvajalca MSD, in v možganih obeh žrtev
dokazala avtoimunsko vnetje žil (vaskulitis) ob prisotnosti antigena
cepilnega virusa HPV-16L1. Ugotovila sta, da dekleti nista imeli drugih
bolezni, vnetij ali zastrupljenosti, v žilnih stenah in na drugih
mestih pa sta odkrila avtoimunske reakcije, povezane s tem cepilnim
virusnim sevom. V rezultatih študije tako dekleta kot starše in še
posebej zdravnike opozarjata, naj bodo zelo pozorni na simptome
cerebralnega vaskulitisa (vnetja možganskih žil), ki se lahko pojavi kot
posledica tega cepiva. Nezdravljena bolezen, ki je smrtna, namreč
zlahka ostane neprepoznana; zaznati jo je mogoče prek simptomov, kot so:
močni vztrajni glavoboli (migrene), omedlevice, konvulzije oz.
epileptični napadi, tresavica, mravljinčenje, bolečine v mišicah
(mialgija), gibalne nenormalnosti, motnje razpoloženja, druga psihotska
stanja in kognitivni (umski, miselni) primanjkljaji. Avtorja opozarjata,
da opisanih simptomov ne starši ne zdravniki ne jemljejo dovolj resno
in se ne zavedajo nevarnosti smrtnega izida.

Ker je preučevano
cepivo od leta 2009 v uporabi tudi pri nas in ga bodo tudi v letošnjem
šolskem letu prejemala 12-letna dekleta, javno pozivamo, naj se do
vsebine te nove študije pozorno in podrobno opredelita Ministrstvo za
zdravje RS in Inštitut RS za varovanje zdravja. Starše in zdravnike naj
javno seznanita in pripravita natančna navodila, kako ravnati v primeru
(resnih ali blagih) simptomov cerebralnega vaskulitisa, posebej če se
pojavijo že po prvem odmerku cepiva proti HPV. Simptomi se sodeč po
virih lahko po naslednjih odmerkih še okrepijo, v skrajnem primeru pa se
končajo s smrtnim izidom cepljenih deklet.

Cerebralni vaskulitis
je mogoč in skrajno resen zaplet po cepljenju, opisani simptomi pa so po
vnosu 4-valentnega cepiva proti HPV zajeti tudi v mednarodnih bazah
stranskih učinkov, npr. bazi VAERS v ZDA. Avtorja poročata, da je v ZDA
veliko ljudi poročalo o teh simptomih, zato smo prepričani, da je z
vidika medicinske etike ustrezno seznaniti slovensko javnost s temi
stranskimi učinki in tudi s podatki, koliko deklet v Sloveniji je imelo
oz. ima po cepljenju take simptome in ali imajo nekatera od njih morda
diagnosticiran cerebralni vaskulitis. Za branje študije kliknite na
spodnji vir. V nadaljevanju navajamo več poudarkov iz njene vsebine.

Starši obveščamo Slovenijo: starsi.obvescamo@gmail.com

*Vir:
Tomljenovic L, Shaw CA (2012): Death After Quadrivalent Human
Papillomavirus (HPV) Vaccination: Causal or Coincidental? Pharmaceut Reg
Affairs, S12:001.

SMRT PO CEPLJENJU S ŠTIRIVALENTNIM CEPIVOM PROTI HUMANEMU PAPILOMA VIRUSU: VZROČNA ALI NAKLJUČNA?

Raziskovalca
sta vzela pod drobnogled dva primera smrti po cepljenju s
štirivalentnim cepivom HPV, da bi ugotovila, ali je smrt deklet
povzročilo to cepivo ali pa gre za naključno časovno sovpadanje.

Prvi
je primer 19-letnice, ki ni imela ‘relevantne medicinske zgodovine’ in
je umrla šest mesecev po tretjem odmerku cepiva proti HPV. Njeni
simptomi so se začeli z bradavicami na roki, ki so vztrajale celotno
obdobje cepljenja. V tem času je dekle trpelo še zaradi nepojasnjene
utrujenosti, mišične oslabelosti, pospešenega bitja srca, bolečin v
prsih, tresenja udov, razdražljivosti, zmedenosti, imela je obdobja
izgube spomina. Drugi primer je smrt 14-letnice, ki je po dveh tednih od
prvega odmerka cepiva začela zaznavati številne zdravstvene težave:
migreno, izgubo spomina, bruhanje, zmedenost, nezmožnost hoje. Pred
cepljenjem ni imela nikdar težav z govorom, omoticami in depresijo, ki
so se pojavili po vnosu cepiva. Njeni simptomi so postopoma ponehavali,
vendar jo je mati 15 dni po prejemu tretjega odmerka cepiva HPV našla
mrtvo v kopalni kadi, pol ure za tem, ko je odšla v kopalnico, da bi se
oprhala.

Avtorja klinične študije uvodoma pojasnita, da je težko
preučevati vzročno povezavo med cepljenjem in resnimi reakcijami na
cepivo, kakršne so avtoimunske bolezni: artritis (vnetje sklepov),
vaskulitis (vnetje krvnih žil), sistemski lupus (kronična vnetja),
encefalopatija (skupek možganskih obolenj), nevropatija (obolenja
živcev), demielizacijske bolezni (propadanje mielinskih živčnih ovojnic)
ipd.. To so bolezni, o katerih medicinski viri najpogosteje poročajo,
ko navajajo resne stranske učinke cepiv. Včasih je mogoče opaziti jasno
časovno povezavo med cepivo in reakcijo, a vzročno-posledično je v
večini primerov raziskovalci ne morejo dokazati, zato pogosto
zaključijo, da je večina resnih reakcij na cepivo (tudi smrtni primeri)
slučajno sovpadla s cepljenjem in da so resne reakcije zaradi cepljenja
(vključno s smrtjo) izjemno redke.

Toda, kot v študiji opozarjata
avtorja, obstaja vrsta pomembnih razlogov, zakaj vzročno-posledično
povezavo med cepljenjem in hudimi reakcijami le redko dokažejo:

Ameriška
agencija za hrano in zdravila (FDA) je leta 2006 4-valentno cepivo
proti HPV odobrila po hitrem postopku, v epidemioloških študijah pred
licenciranjem in po njem pa niso ugotovili nobenih varnostnih zadržkov
glede avtoimunskih vplivov; veljalo je, da ima cepivo zelo dober
varnostni profil. Po kasnejšem natančnem pregledu opravljenih
varnostnih poskusov so se pojavili dokazi, da so bile te študije ne le
zelo pomanjkljivo načrtovane, pač pa sta bila pomanjkljiva tudi
poročanje o varnostnih dilemah in njihova interpretacija. Avtorja
opozarjata, da tovrstne epidemiološke študije varnostno testirajo le
možno povezavo, nikakor pa ne vzročnosti glede stranskih učinkov cepiv,
in zato prinašajo zgolj nezanesljive približke dejanskih tveganj.
Zaskrbljujoče je, da se ob takem varnostnem profilu cepiva zdaj pojavljajo
številni primeri resnih avtoimunskih in nevroloških zapletov po
cepljenju proti HPV.

VAERS, neodvisna ameriška baza, v katero
lahko prebivalci poročajo o stranskih učinkih po cepljenju, v zvezi s
cepivom Gardasil beleži nenavadno veliko število simptomov, značilnih za
avtoimunsko vnetje ožilja v možganih, cerebralni vaskulitis.

Doslej so bili dokazi o vzročni povezanosti te bolezni s cepivom negotovi. Zdaj
sta raziskovalca s kanadske univerze proučila možgansko tkivo umrlih
deklet, ki sta po cepljenju s cepivom Gardasil trpeli za simptomi,
značilnimi za cerebralni vaskulitis in v poškodovanem možganskem tkivu
našla antigene virusnega seva iz cepiva Gardasil. Zaključila sta, da vnos tega cepiva povečuje tveganje oz. lahko sproži potencialno smrtno avtoimunsko obolenje.

Raziskava
poudarja pomembno praktično uporabnosti svojih izsledkov: starše
najstnic, ki so prejele 4-valentno cepivo proti HPV, poziva, naj resno
spremljajo vsakršne simptome, ki se lahko pojavijo po tem cepivu, saj je
nezdravljeni cerebralni vaskulitis zelo resna in smrtna bolezen. Ljudje
vrsto simptomov cerebralnega vaskulitisa v tujini vnašajo v baze
stranskih učinkov, a jih ne jemljejo resno, kar je v luči izsledkov
pričujoče študije zelo zaskrbljujoče, navajata avtorja. Ker se je
izkazalo, da je v nekaterih primerih cepivo proti HPV delovalo kot
sprožilni dejavnik smrtonosnega avtoimunskega nevrološkega dogodka,
pravita, da bi se morali vzročno-posledičnih povezav zavedati tudi
zdravniki.

Avtorja študije poudarjata, da Gardasil ni edino
cepivo, pri katerem lahko pride do opisanih posledic; do take reakcije
lahko na primer pride tudi po cepljenju proti hepatitisu B.