V Iniciativi slovenskih zdravnikov se v vsem svojem delovanju zavzemamo za strpen in odprt strokoven dialog, ki temelji na etični drži in spoštovanju vsakega posameznika. Zagovarjamo prostovoljno in svobodno odločitev, odločitev, ki jo sprejme objektivno informiran posameznik neizsiljeno, brez zunanjih omejitev, vplivov ali pritiskov. Še toliko bolj pomembno je to zavedanje, ko gre za vprašanje dostojanstva in zdravja otrok ter udejanjanja njihovih pravic. Zato menimo, da je (čustveno manipulativno in oglaševalsko-subjektivno) nagovarjanje otrok k cepljenju s strani medijev nedopustno in v celoti soglašamo s spodaj podanim mnenjem.

Pravno mnenje glede nagovarjanja otrok k cepljenju v reviji za najstnike PIL, prispevek z naslovom “Teta Justi o cepljenju”

V majski številki revije PIL, ki je dne 7. 5. 2021 izšla pri Mladinski knjigi Založba, je bil med drugim objavljen prispevek “tete Justi”, ki nagovarja najstnike k cepljenju. Vsebina prispevka (v nadaljevanju: prispevek tete Justi) se v dobesednem prepisu glasi:

“Pa dobro, ljubi moji sodržavljani, dajte vi mene razsvetliti in tudi naše najstnike in mi povejte, kaj za vraga vas je pičilo, da se ne pustite pičiti oziroma cepiti in iz tega delate moralno, filozofsko, svetovnonazorsko in ne vem še kakšno vprašanje. Nisem ne tako stara in ne tako neizobražena, da ne bi razumela neke logične, znanstveno utemeljene razlage, čemu se ne cepiti, razen če ne gre za čisto sebičnost v slogu, naj se drugi cepijo, potem se meni ni treba. Mlajšim, torej članom našega kotička, naj povem samo nekaj. Pred desetletji so vaši dedki in babice, torej tam nekje moj letnik, živeli v velikem strahu pred hudimi boleznimi – otroška paraliza pa še črne koze so razsajale in TBC, mnogi so tudi umrli. Pa so izumili cepiva. Vsi smo se šli cepit, staro in mlado, nič ni bilo tega “pa jaz ne bi, pa bom počakal, pa naj se drugi, ne maram injekcije, kaj pa vem, kaj mi bodo dali, lahko mi rep in oslovska ušesa zrastejo …” in od takrat teh bolezni praktično ni več. Bili smo solidarni, ljudje večinoma niso mislili samo nase, zato pa je bilo marsikomu prihranjeno trpljenje, bolečine, muke in celo smrt. Se vam zdi to fer in pošteno, da boj proti skupnemu sovražniku, hudobnem virusu, prepustite zgolj drugim, zaradi lastnega udobja in pomisleka? Seveda se vsak odloča sam, toda nihče ne živi sam, nihče med nami ni otok, drug od drugega smo odvisni. Letela sem, skupaj z Gezo, po cepivo tisti hip, ko so naju poklicali. Bilo mi je malce slabo kot pri blagi gripi. Dva dni. Danes pa sem srečna, ker vem, da ne bom zbolela, da ne bom obvisela na kakšnem predihovalniku in ne bom okužila drugih. Zato vas lahko vse objamem. Čuvajte se, pilovčki, pazite drug na drugega in uspešen zaključek šolskega leta.

Vaša Justi”

Teta Justi torej v svojem prispevku otroke in mladostnike smiselno nagovarja k cepljenju, hkrati pa na negativen in obsojajoč način izpostavlja vse tiste, ki se temu upirajo. Preko primerjave z učinkovitostjo že znanih otroških cepiv tistim, ki se nočejo cepiti proti koronavirusu očita sebičnost, nesolidarnost, egoističnost in ravnanje, ki je le posledica udobja in neutemeljenih pomislekov.

Predmet pravnega mnenja je ocena (ne)zakonitosti in (ne)dopustnosti načina nagovarjanja otrok in mladostnikov v prispevku majske številke revije PIL, ki je dne 7. 5. 2021 izšla pri Mladinski knjigi Založba, d.d. Slovenska 29, 1000 Ljubljana. Odgovorna urednica revije PIL je Jana Zirkelbach.

Pravno mnenje se osredotoča na vprašanje pravne dopustnosti takšnega načina nagovarjanja otrok oziroma mladostnikov k cepljenju.

Medijsko delovanje organizacij v Sloveniji ureja Zakon o medijih. Pod pojem medij se po navedenem zakonu razvrščajo vse oblike periodično objavljenih in uredniško oblikovanih programskih vsebin, ki so dostopne javnosti. Za programsko vsebino se pri tem štejejo informacije vseh vrst in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev. Sem torej spada tudi revija PIL, ki kot najstniška revija izhaja enkrat mesečno in je namenjena zadovoljevanju kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb naslovnikov.

Način delovanja medijev, poleg Zakona o medijih, urejajo tudi nekateri drugi predpisi, hkrati pa je področje urejeno tudi s samoregulativnimi akti. Medijsko delovanje je v primerih, ko so naslovniki medijskega delovanja otroci, še posebej regulirano. Razlog takšnega urejanja je v dejstvu, da je kognitivni razvoj otrok oziroma najstnikov na nižji stopnji, kar pa pomeni, da je njihova zmožnost dojemanja in razumevanja stvari okoli sebe zmanjšana. Posebna regulativa je tako prisotna tako pri postopku socializacije otroka v potrošnika, kjer visoko stopnjo dosežejo še pred polnoletnostjo, kot tudi na nekaterih drugih področjih, kjer je takšna socializacija v času mladoletnosti dosežena na nižji stopnji. Iz opisanih razlogov sta predmet regulacije obe medijski plati delovanja, novinarska (programska vsebina) kot tudi oglaševalska.

Glede programske vsebine medijev, ki se tiče otrok, je treba izhajati že iz ustavno zajamčene pravice otrok iz 56. člena. Ustava že na tem mestu zapoveduje, da mora biti otroku zagotovljena obravnava, ki je sorazmerna z njegovo starostjo in zrelostjo. Skozi določila Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) je tudi v slovenski praksi dodobra izpopolnjeno temeljno vodilo pri interakciji z otrokom, tj. otrokova korist (3. člen KOP). Otrokom je treba zagotavljati tudi pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, ki pa jo do svoje polnoletnosti izvajajo preko usmerjanja in zastopanja s strani svojih staršev oziroma skrbnikov (14. člen KOP). Otroci imajo na opisan način tudi pravico dostopati do različnih množičnih občil, pri čemer pa že KOP nalaga državi, da poskrbi tudi za ustrezne predpise, ki varujejo otroka pred informacijami in gradivi, ki škodujejo njegovi blaginji (17. člen KOP).

Zakon o medijih (ZMed) ne vsebuje posebnih in izrecnih določb o tem, na kakšen način se lahko izvaja posredovanje programskih vsebin mladoletnikom v tiskanih medijih. Kljub temu pa svobodo izražanja omejuje z nedotakljivostjo in varstvom človekove osebnosti in dostojanstva ter prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (6. in 8. člen ZMed).

Tudi Kodeks novinarjev Slovenije (KNS), ki zavezuje vse ustvarjalce vsebin, ki so objavljene v slovenskih medijih, določa, da novinar ne sme objavljati nepotrjenih in nepreverjenih informacij (1. in 5. člen KNS), prav tako pa tudi ne sme spodbujati nestrpnosti (21. člen KNS).

V primeru tete Justi gre za neposredno in zavajajoče nagovarjanje otrok k cepljenju proti koronavirusu. Vsebina prispevka je subjektivno obarvana s stališči avtorice (avtorja?), ki so mestoma neresnična in v nasprotju s stroko. Avtorica* prispevka tako na očiten in predrzen način otroke in najstnike napeljuje k opustitvi “sebičnih” pomislekov ter jih z različnimi nestrpnimi pozivi vabi, naj vendarle pristopijo na stran “fer in poštenih” cepljenih ljudi.

Obravnavan prispevek avtorice je onkraj pravice do svobode izražanja, saj nesorazmerno posega v pravice otrok in mladostnikov. Kot že predstavljeno, je prispevek namenjen ranljivi skupini naslovnikov, ki so zaradi nižje sposobnosti razumevanja in zaznavanja, še posebej dovzetni za sugestije medijev. Njihova nižja starost in stopnja zrelosti, v skladu s predstavljenimi konvencijskimi, ustavnimi, zakonskimi in samoregulativnimi določbami, zato terja posebno zadržanost, ki pa v konkretnem primeru ni bila upoštevana.

Slednje še zlasti zadeva sfero osebnostnih pravic otrok, ki jo ti dograjujejo in izpopolnjujejo preko svojih staršev oziroma skrbnikov (kar je pravzaprav njihova pravica in dolžnost). Slednji so namreč po zakonu tisti, ki imajo primarno pravico in dolžnost, da med drugim poskrbijo za otrokovo življenje in zdravje, za njegovo zastopanje, usmerjanje in koristi ter da ga obvarujejo pred zunanjimi posegi (7. in 136. člen Družinskega zakonika – DZ). Starši so torej med drugim tudi tisti, ki zastopajo otroka pri odločitvah o zdravstvenem posegu, konkretno tudi glede cepljenja proti SARS-CoV-2.

Avtoričin prispevek je eklatanten primer nezakonitega in zavajajočega, še zlasti pa nemoralnega poskusa zlorabe deficita na področju otrokovega socializacijskega procesa. Nedopustno je, da se na tako subtilne načine skuša vplivati na otroke, še zlasti glede vprašanja, ki je celo v odrasli družbi znano kot izrazito pereče, kar pa nenazadnje ugotavlja tudi že avtorica prispevka. Ne samo, da se takšno propagiranje izvaja mimo zakonitih zastopnikov, avtorica to izvaja tudi na predrzen, nestrpen, prodoren in zavajajoč ter deloma neresničen način, kar pa še dodatno izkrivlja že tako labilno percepcijo otrok.

Odvetnik Damijan Pavlin

Iniciativa slovenskih zdravnikov

* Avtorica navaja, da bo ustrezna stopnja precepljenosti odpravila COVID-19, kar ni dokazano, niti za to ne navaja strokovne podlage. Avtorica navaja, da ji je bilo po cepljenju “le malce slabo, kot pri blagi gripi”, kar pa dokazano ni edini stranski učinek cepljenja. Avtorica navaja, da sedaj po cepljenju ne bo zbolela, kar ni dokazano, celo nasprotno, empirika dokazuje številne primere, ko so zboleli tudi tisti, ki so že bili cepljeni. Avtorica navaja, da sedaj ne bo okužila drugih, kar ni dokazano, celo nasprotno, empirika dokazuje, da so tudi cepljene osebe prenašalci virusa.

Zato pa tudi ne drži njena trditev, da lahko sedaj, ko je cepljena, vse objame. Priporočila NIJZ, s tem pa tudi predpisi države o distanciranju, veljajo tudi za tiste, ki so že bili cepljeni. Slednje še zlasti iz razloga, ker so ti še vedno lahko prenašalci virusa.

PREBERITE TUDI: 

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj