Ravnokar ste opravili razgovor in sedaj čakate na rezultate. Kakšen vtis ste dobili? Imate občutek, da ste se ujeli s kadrovikom oz. komisijo, pred katero ste stali? Kakšen je bil odziv spraševalcev? Kako prepričljiv se vam je zdel vaš nastop in ali ste po prejetju dodatnih podatkov o prostem delovnem mestu utrdili prepričanje, da je delo resnično za vas?
Zaposlitveni razgovor je metoda spoznavanja kandidatov za delovno mesto, hkrati pa tudi vaše sredstvo, da osebno spoznate delodajalca. Tako kot kadrovik ocenjuje vas in skuša ugotoviti, ali mu ustrezate, tudi vi ocenjujete njega in ugotavljate, ali bi zares delali pri njem. Če sami niste povsem prepričani v to, potem obstaja velika verjetnost, da boste izpustili kakšen element, s katerim bi bili pri spraševalcih bolj prepričljivi in ustvarili boljši vtis.
Glede razgovora imate lahko mirno vest, kadar veste, da ste dali vse od sebe. Idealna drža, ki bi jo lahko zastopali, bi bila sledeča:
- na vprašanja ste odgovarjali neposredno, jedrnato, premišljeno, iskreno in izvirno;
- dokazali ste, da imate veščine, sposobnosti in izkušnje, da lahko dobro opravite delo, in navedli primere za to;
- v svoje odgovore ste vnesli tudi ščepec humorja, bili ste sproščeni, samozavestni in hladnokrvni;
- prikazali ste pravo mero energije in navdušenja, pristno, nezaigrano zanimanje za delo, organizacijo in spraševalce.
Tudi če imate kakšno manjšo ‘luknjo’, neustreznost v kvalifikacijah, to še ne pomeni, da vas bodo izključili iz izbora. V tem primeru poudarite, da ste hitro učljivi, da lahko hitro nadoknadite tisto, kar vam primanjkuje za učinkovito delo.
Če ste to izpolnili, je to dober znak: ravnali ste po idealnem scenariju in te stvari kadroviki preprosto začutijo. Sedaj je vse odvisno od njih: kakšnega kandidata iščejo in katerim kriterijem posvečajo največ pozornosti.
Strategije nastopa glede na to, kateri ste na vrsti med kandidati za razgovor
Pri velikem številu kandidatov je tudi ta dejavnik lahko ključen. Nekateri so prepričani, da je bolje imeti razgovor na začetku, drugi so raje na vrsti na koncu serije intervjujev. Seveda obstajajo prednosti in slabosti pri obeh. Če ste eden prvih, ki imajo razgovor, poskušajte narediti trajen vtis in postavite kriterije, ki jim bodo drugi le stežka kos. Če ste nekje vmes, naredite nekaj, kar bo poživilo kadrovika, ki ga lahko na tej točki že načenja utrujenost, in vas izpostavilo iz množice. Če ste med zadnjimi, si zagotovite, da poveste nekaj svežega, nekaj, česar ni povedal še nihče pred vami.
Med razgovorom lahko dokaj enostavno spremljate odziv spraševalcev na odgovore. Ali na vaše odgovore kimajo in so z njimi zadovoljni? Vas z zanimanjem poslušajo in odprto razpravljajo z vami? Ali pozorno postavljajo podvprašanja, ker želijo čim več izvedeti od vas? Vodijo pogovor tudi v smer, ki se ne tiče izključno delovnega mesta (npr. osebnih zanimanj)? Vam govorijo tudi o sebi, svojih sodelavcih in organizacijski klimi? Vam že zelo zgodaj govorijo o plači in pogojih dela? Vse to so znaki, ki bi lahko kazali na njihovo večje zanimanje za vas.
Težje je prepoznati negativno mnenje. Nekateri kadroviki so pravcati mojstri igranja pri prikrivanju kakršnih koli mnenj. Če so do vas profesionalno nevtralni, potem ne morete natanko vedeti, kaj bi to pomenilo za vas – ali je to dobro ali slabo znamenje.
Ponavadi na koncu razgovora kadroviki napovedo nadaljnji potek postopka izbora, kakšen je naslednji korak in v kolikšnem času bodo znova navezali stik z vami. Če vam tega ne povedo, je to slab znak. Še slabše je, če ste občutili, da je kadrovik namerno skrajšal razgovor in vas odslovil z: “Veste, danes me čaka še veliko kandidatov, zato moram malo pohiteti.”
