Osamljenost je kompleksen in običajno neprijeten čustven odziv na izolacijo ali pomanjkanje družbe. Osamljeni ljudje pogrešajo povezanost in pripadnost skupnosti. Prav zato lahko osamljenost nastane tudi takrat, ko smo obdani z ljudmi, pa z njimi ne čutimo prave povezanosti.

Raziskave so pokazale, da je osamljenost v naši družbi zelo prisotna. Zanimivo je, da je veliko osamljenih ljudi tudi znotraj družin, zakonov, različnih odnosov in med tistimi, ki imajo uspešno kariero. Občutek osamljenosti strokovnjaki imenujejo tudi “družbena bolečina” – človeka naj bi opozorila na nevarnost izolacije in ga motivirala k iskanju novih odnosov in prijateljstev.

Zakaj postanemo osamljeni?

Ljudje osamljenost občutijo v različnih obdobjih življenja zaradi mnogih različnih vzrokov. Med njimi so najpogostejši pomanjkanje prijateljskih odnosov v otroštvu in odraščanju ali na splošno pomanjkanje trdnih odnosov v življenju posameznika. Velik vpliv na osamljenost imajo tudi pomanjkanje ljubezni, težave v odnosih (kot posledica ločitve ali izgube dolgoletnega partnerja) in stres – v sodobnem svetu je slednji še posebej prisoten, saj (pre)dolgi delovniki in mnoge domače obveznosti zahtevajo od človeka ogromno energije, ki je potem zmanjka za klepet, sprehod v naravi ali sproščeno druženje s prijatelji. Osamljenost se lahko pojavi tudi po prelomnih življenjskih dogodkih, kot so rojstvo otroka, zakonska zveza, selitev v novo okolje in podobno. V svoji skrajni obliki je simptom kronične depresije. Osamljenost je družbeni fenomen, ki se širi kot bolezen – ko postane osamljen en član skupine, se tveganje za osamljenost ostalih poveča.

Kako osamljenost učinkuje na nas?

Osamljenost je v večini primerov tesno povezana z negativno samopodobo, nezaupanjem do ljudi in težavami pri ustvarjanju in ohranjanju razmerij. Nekateri osamljeni se spopadajo tudi z nespečnostjo, kar kasneje vpliva na manjšo spozobnost pomnenja.

Občutek osamljenosti v času interneta, družbenih omrežij, pametnih telefonov in elektronske pošte dobiva povsem nove razsežnosti. Dosegli smo točko zanimivega paradoksa: kontaktov in “prijateljev” imamo vedno več – hkrati pa smo čedalje bolj osamljeni. Čas je, da se osamljenosti zavemo in se proti njej naučimo boriti.

Osamljenost po navadi spremlja občutek vdanosti v usodo, ki nam preprečuje, da bi ukrepali. Zavzamemo pasivno držo in veliko truda je potrebnega, da se iz njega rešimo. Prvi in hkrati najtežji korak je vsekakor zavedanje, da smo osamljeni. Ko sprejmemo, da imamo težavo, moramo ponotranjiti tudi dejstvo, da smo jo sposobni premagati in da v boju z osamljenostjo nismo nemočni – celo nasprotno – edini smo, ki lahko zares ukrepamo.

Kaj lahko storimo?

Študije so pokazale, da je v boju proti osamljenosti najbolj učinkovita kombinacija štirih dejavnikov: krepljenje družbenih veščin, povečanje družbene podpore, povečanje priložnosti za družbeno interakcijo in ozaveščanje ter soočanje z negativnimi mislimi. Kaj to konkretno pomeni? Kakšen naj bo naš naslednji korak?

Pomembno je, da si izdelamo načrt in se osamljenosti lotimo resno in sistematično. Najbolje je, če načrt zapišemo, si postavimo konkretne (dosegljive in merljive) cilje, se za doseganje ciljev nagradimo in prevzamemo odgovornost. Nikakor se ne smemo ujeti v pasti prelaganja na jutri ali na nekoga drugega! Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako se lotiti sestave načrta in kaj vanj vključiti.

  • Usmerimo svoj prosti čas. Poiščimo dejavnost, ki nas zanima in veseli ter nam hkrati omogoča, da na kreativen način premagamo osamljenost. Še posebej učinkovite so dejavnosti, ki potekajo v skupini, saj lahko preko njih spoznamo nove ljudi in razširimo krog prijateljev, ki jim zaupamo in ki so naša največja opora na poti iz osamljenosti.
  • Bodimo kreativni. Ne dovolimo, da bi osamljenost preglasila naše ideje in sanje. Kreativno razmišljanje lahko okrepimo z ustvarjanjem, branjem in podobnimi aktivnostmi, odločimo pa se lahko tudi za strokovno vodenje pri razvijanju kreativnosti.
  • Vzpostavljajmo in ohranjajmo stike. Stopimo naproti soljudem, priključimo se skupinam in poiščimo ljudi, ki imajo podobna zanimanja. Pomembno je, da ne čakamo, da ljudje pristopijo k nam, ampak da prvi korak naredimo sami. Prijateljstva, ki nam jih prinese življenje, pa nato ohranjajmo in v njih uživajmo.
  • Zavedajmo in soočimo se z negativnimi mislimi. Bodimo pošteni s sabo in si priznajmo, kaj čutimo. Poskusimo izolirati vzrok, se opazovati iz razdalje, o tem spregovorimo s človekom, ki mu zaupamo oziroma s strokovnjakom, ki nas lahko pravilno usmeri in nam svetuje.
  • Bodimo fizično aktivni. Pri telesni aktivnosti se sproščajo hormoni, ki pozitivno vplivajo na naše počutje, zaradi česar se zmanjša občutek osamljenosti. Če smo telesno aktivni v skupini, je rezultat še boljši, saj hkrati širimo svoj socialni krog.
  • Domače živali. Prisotnost domačega ljubljenčka in ukvarjanje z njim je odličen način za premagovanje osamljenosti. Seveda to ne pomeni, da pozabimo na odnose z ljudmi, so pa kužki, mucki in drugi ljubljenčki lahko dobrodošla stalnica v našem življenju, ki popestrijo vsakdan in nas spodbudijo k aktivnem in pozitivnem razmišljanju.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj