Večina od nas se je vsaj kdaj soočila ali se še vedno sooča s tem, da se obremenjujemo s tem, kaj si o nas mislijo drugi. Morda v točno določenih situacijah, morda pa nas to stalno spremlja. V tem začaranem krogu se znajdemo, ker se trudimo živeti po pričakovanjih drugih. V človeški naravi je namreč, da želimo biti všečni in sprejeti. Ni problem v tem, da nam ni vseeno, kaj mislijo drugi, problem nastane, kadar nas to pretirano začne skrbeti. V čem je razlika?
 
 
To, da vam ni vseeno, kaj o vas mislijo drugi, pomeni, da spoštujete njihovo mnenje, vendar se zavedate, da njihovo mnenje ne določa, kdo v resnici ste in vas to ne prizadane. Če pa se s tem pretirano obremenjujete, to lahko povzroči, da njihova mnenja jemljete resno in tudi sami začnete enako ocenjevati sebe, torej na podlagi mnenj drugih, s tem pa se hitro poslabša vaša samopodoba in zopet ste na slabšem. Se splača?
 

Nekateri posamezniki se s tem preveč obremenjujejo.

Imajo preveliko željo po tem, da bi jih drugi sprejeli in temu lahko namenijo preveč pozornosti, pozabijo pa na svoje realne želje in potrebe. To se nam zgodi, kadar začnemo dvomiti vase, se znajdemo v neprijetnih situacijah, ali pa to travmo nosimo še iz otroštva, ko smo si od nekdaj želeli biti všečni in sprejeti. 

Da bi se čez noč spremenili in to lastnost zatrli, je težko. Zelo malo je mogoče, da bi se z mnenji drugih popolnoma nehali obremenjevati. Povsem mogoče pa je, da bi se s tem obremenjevali manj. 
 
Običajno se obremenjujemo z mnenji ljudi, s katerimi se primerjamo, avtoritet, znancev ali ljudmi v delovnem okolju. Z mnenji prijateljev in družine se obremenjujemo manj – njim namreč vedno lahko razložimo, kdo smo in kako delujemo.
 
Prav tako za njih že dobro vemo, da so nas sprejeli takšne, kot smo, saj smo z njimi tudi zaradi tega lahko razvili tako tesen odnos in zato jih lahko imenujemo 'moji bližnji'.
 

Zakaj se s tem obremenjujemo?

Kakovost našega življenja je odvisna od kakovosti naših odnosov. Tu se skriva razlog, zakaj nam je toliko mar, kaj si drugi mislijo o nas. Z drugimi želimo odnose ohraniti in jih razvijati. V bistvu naša zaskrbljenost izvira iz strahu, da bi postali osamljeni. Ta strah je do neke mere celo zdrav, saj nas to spodbuja k družabnosti in dobrim vrednotam, ki jih zaradi tega razvijemo, nevaren pa postane, kadar to vodi v anksioznost in depresijo, kjer izgubimo samospoštovanje in postanemo negotovi. In tako se vrtite v začaranem krogu.


PREBERITE TUDI: Samozavest

Dejstva:

Ljudje ne razmišljajo o tebi toliko, kot misliš.

Dejstvo je,  da ljudje v resnici največ razmišljajo o sebi. Ljudje so naravanani k temu, da stremijo k sebi. Ukvarjajo se s svojimi življenji, problemi, službo, družino, položnicami, sprostitvijo, športom in za vse to skoraj zmanjka časa, zakaj torej mislite, da bodo našli čas za to, da razmišljajo o vas?
 

Nič ne moreš spremeniti.

Nič ne moreš spremeniti glede tega, ali ljudje razmišljajo o tebi, prav tako pa ta njihova razmišljanja ne morejo spremeniti tebe in ne določajo tvoje vrednosti. Njihove misli so njihov problem, ne tvoj.
 

Lahko se ti samo dozdeva.

Glede na to, da po vsej verjetnosti ne vidiš, kaj se dogaja v glavah drugih ljudi in nisi sposoben branja misli, je povsem možno, da so mnenja drugih o tebi le plod tvoje domišljije.
 

Mnenja se hitro spreminjajo.

Človekove ideje, misli in vidiki se spreminjajo na dnevni bazi. Stalno nekaj premlevamo in skozi nas se utira milijone informacij, ki jih dnevno sprejemamo. Hitro lahko spreminjamo tudi svoja mnenja, zato je povsem možno, da se hitro spremeni tudi mnenje o vas.
 

S pretiranim trudom, da bi ugajali vsem, lahko dosežemo obratni učinek.

Tako zelo si želimo biti všečni drugim, da v tem lahko hitro pretiravamo in dosežemo ravno nasprotni učinek.
 

To počnejo vsi.

Vsi imajo kdaj negativne misli o drugih ljudih in o sami sebi. Ko se boš obremenjeval s tem, kaj nekdo misli o vas, se spomnite, da se po vsej verjetno on obremenjuje z enako stvarjo.
 

Nikoli ne boš ugajal vsem.

Verjetno se ne bo zgodilo, da bi bil vedno všečen vsem, saj imamo ljudje različne okuse in vrednote.
 

Kaj lahko še storimo?

Vedno, ko vas bo skrbelo, kaj si drugi mislijo o vas, zapišite seznam vaših dobrih lastnosti, za katere veste, da jih občudujejo vaši najbližji. Ne bodite skromni, zapišite te super lastnosti!  Zdaj pa se zavedite, da mnenja vaših najdražjih največ štejejo. Nikoli namreč ne boste všeč vsem, in celo tisti, ki ste jim všeč, se morda vedno ne bodo strinjali z vami ali z delom vašega življenja, vendar to ne pomeni, da v celoti ne marajo vas. Najbolj pomembno pa je, da ste všeč sami sebi.
 
Nemogoče je, da bi živeli tako, kot pričakujejo drugi, zato nima smisla, da se s tem sploh ukvarjamo. 
 

Bodite prijazni in pozorni.

Če ste prijazni in pozorni do drugih, vas bo okolica seveda imela bolj rada, vas pa bo manj skrbelo o tem, kaj si mislijo o vas. Imeli boste čisto vest, da se obnašate profesionalno. 
 

Imejte v mislih, da samo ljudje, ki so tudi sami ranjeni, ranijo druge. 

Včasih se vam bo še vedno zgodilo, da boste kljub vaši prijaznosti naleteli na negativen odziv. Ta bo po vsej verjetnosti prišel s strani ljudi, ki so sami ranjeni. Morate se zavedati, da to ne bo odraz vaše pomankljivosti, temveč pomankljivosti osebe, ki vas je ranila, saj je izhajala z sebe. To počno zato, ker je najlažlje kriviti druge in ne sebe.
Seveda se bo zgodilo tudi to – in to moraš znati prepoznati – da so negativna mnenja  drugih o tebi upravičena. To se zgodi takrat, ko tudi sam veš, da si ga nekje 'polomil'. Nismo popolni in včasih se zgodi tudi to. Proti temu ne moremo nič. Lahko pa spremenimo svoje dojemanje tega, kar pomeni, da moramo prevzeti nadzor nad svojimi čustvi, sprejeti napako in njene posledice, vendar se ne obremenjevati, kaj o tem mislijo drugi.
 

Imejte radi sami sebe!

Ko boste imeli radi sami sebe, se spoštovali, in si boste všeč točno taki, kot ste, boste pridobili tudi na samozavesti in mnenja drugih se vas ne bodo več tako dotaknila.
 
Morebitno mnenje drugih o vas vedno vzemite za spodbudo, da boste še boljši!
 

PREBERITE TUDI: Imate lastnosti čustveno inteligentnega človeka?

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj