Ob svetovnemu dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, so pri Cindi Slovenija izrazili skrb nad hitro rastjo cen živil, ki bodo poslabšale predvsem prehranjevalne navade ljudi z nižjimi oziroma nezadostnimi prihodki. Skrb družbe in politike je, da omogoči vsem enakopraven dostop do zdrave prehrane, je na novinarski konferenci dejala direktorica organizacije Jožica Maučec Zakotnik. Pozvala je k dialogu o prehranski politiki, ki bi vključeval pristojna ministrstva, strokovnjake in medije.
Zaradi nezdravega načina prehranjevanja se slabo prehranjujejo predvsem ljudje z nizkim mesečnim prihodkom, upokojenci ter prejemniki socialne pomoči, pa tudi mladi med 25. in 35. letom. Pri omenjenih skupinah se večkrat pojavljajo kronična obolenja. Povečevanje deleža
populacije, ki ne bo imela zadostnih pogojev za zdravo prehranjevanje, bo povečalo tudi delež tistih, ki bodo zaradi slabega zdravja v breme družbi, je dejala Maučec Zakotnikova. Po njenih besedah je v Sloveniji predebelih kar 15 odstotkov odraslih. Poleg povečanega deleža debelih
ljudi je po njeni oceni zaskrbljujoče tudi, da raste delež prehranjenih posameznikov.
Pri Cindi se zavzemajo za uvedbo prehranske politike, ki bi za cilj imela zagotavljanje varne hrane, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad ter preskrbo s kakovostno in zdravju koristno hrano, je pojasnil Rok Poličnik z ministrstva za zdravje. Po njegovih besedah naj bi v akcijski načrt za leto 2008 uvrstili posebno strategijo za izboljšanje
prehranjevanja socialno-ekonomsko ogroženih skupin, poleg tega pa bodo izdelali tudi merila kakovosti hrane za javno naročanje v vrtcih in šolah ter preko medijev skrbeli za osveščanje prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja.
Kot so pokazale raziskave Cindi Slovenija, ministrstva in mediji kažejo nevtralen ali nizek interes za uvajanje zdrave prehrane, po drugi strani pa imajo prav ti veliko možnost
vplivanja, je dejala Maučec Zakotnikova. Znano je, da mediji v veliki meri vplivajo na prehrambene navade mladih, ki vedno bolj posegajo po mastni in s sladkorjem bogati hrani. Evropske zakonodaje, ki bi prepovedala oglaševanje nezdravih živil, niso uspeli sprejeti, je
spomnila.
Raziskava Cindi, s katero so ugotavljali stroške nakupa živil za zagotavljanje uravnotežene prehrane, je pokazala, da bi stroški zdrave košarice živil za povprečno štiričlansko družino z dvema srednješolcema brez zadnjih podražitev mleka in mesnih izdelkov znašala okoli 600 evrov na mesec, kar je 73 odstotkov povprečne neto plače na zaposlenega, je rezultate predstavila Cirila Hlastan Ribič iz Cindi Slovenija. Za zadovoljitev dnevnih potreb po sadju in zelenjavi bi posameznik na dan porabil od evra do evra in pol.
Če v družbi in politiki ne bomo ničesar storili, ne moremo pričakovati učinkovitega uresničevanja prehranske politike, je opozorila Maučec Zakotnikova, ki opaža, da je interes trga še vedno pred interesom za zdravje prebivalcev. Kot primer dobre prakse pa je predstavila danski model, kjer so bolj obdavčili živila, ki vsebujejo več maščob in sladkorja,
razbremenili pa so zdravju koristna živila in tako izboljšali prav prehrano socialno šibkejših.
Žalostno, a resnično.
Zelo žalostno!