Rezultat tržnih sprememb, ki jih pogojuje globalizacija, je med drugim tudi nekaj, česar se mora vsako podjetje, ki ima predstavništva na tujih trgih, zavedati: pravi ljudje na pravem mestu in ob pravem času so ključ njegove rasti.
Uspešno poslovanje nekega predstavništva na tujem trgu ni samo po sebi umevno, ampak so njegova gonilna sila predvsem ljudje, ki so tam zaposleni. Njihova vloga je bistvena pri stiku s kupci, ker razumeti ljudi in njihovo drugačnost pomeni hkrati razumeti poslovno okolje, ki se mnogokrat bistveno razlikuje od domačega.
Pridobivanje ljudi za delo v tujini
Za pridobitev ljudi, ki so sposobni opravljati menedžersko delo v tujini, mora imeti podjetje najprej ustrezno kadrovsko strategijo. Vedeti mora, kakšne kadrovske potrebe bo imelo vsaj pet let vnaprej. Temu sledi natančen postopek izbire kadrov, pri čemer pa je izjemno pomembna tudi prilagoditev družine, kar pa je dejavnik, ki ga je težko popolnoma predvideti. Prilagoditev družine novemu okolju vpliva tudi na poslovno uspešnost menedžerja. Družbeni stiki in način življenja so zelo težavni, če drugi člani družine ne obvladajo jezika in ne sprejmejo vrednot, ki veljajo v novem okolju. Predsodki o tuji kulturi lahko povzročijo številne zaplete; morda je nezanimanje za že na primer peto državo, kjer družina menedžerja živi, preveliko … Kot posledica lahko nastanejo zelo stresne situacije, ki ogrozijo menedžerjevo delo in s tem tudi njegov načrtovani poslovni rezultat. Da se podjetje temu izogne, mora poskrbeti za ustrezno pripravo tako menedžerja kot njegove družine, saj morajo biti vsi popolnoma seznanjeni s spremembami, ki se jim morajo po svojih najboljših močeh prilagoditi, če se seveda odločijo za ta korak.
Uspešna prilagoditev na tujino
Dejavnike, ki vplivajo na uspešnost prilagoditve menedžerja v tujini, delimo na dve skupini, in sicer na sociološke (kultura, starost, spol, vera, izobrazba, jezik) in psihološke (izkušnje, vedenje, osebnostne lastnosti).
- Kultura. Pravila, norme in vrednote v nekem okolju kažejo na način življenja ljudi. Večje kot so razlike med dvema državama, težja je prilagoditev.
- Starost. Načeloma velja, da se starejši človek težje prilagodi novemu okolju, vendar pa so ponekod ravno starejši bolj spoštovani. Pri sklepanju poslov to nikakor ni zanemarljivo dejstvo.
- Spol. Razlika med spoloma je v nekaterih državah zakoreninjena, zato so ti predsodki težko spremenljivi.
- Vera. Je sestavni del kulture nekega naroda in pri tem je bistveno, da vsak, ki se odloči za življenje in delo v tujini, to tudi sprejme, sicer je prilagoditev načinu življenja ter poslovanju skoraj nemogoča.
- Izobrazba. Z izobrazbo je povezanih veliko dejavnikov, ki so pomembni v življenju. Med drugim tudi pripravljenost za razumevanje različnosti.
- Jezik. Pomembnost znanja jezika je za način življenja in dela v tujem okolju nedvomno velika.
- Vedenje. Pravila ustreznega vedenja se med državami razlikujejo. Kar je ponekod zaželeno, je lahko drugod skoraj strogo prepovedano, posledice, kot so neljubi nesporazumi, pa običajno zahtevajo visoko ceno.
- Osebnostne lastnosti. Da bi poznavanje dejavnikov, ki so pomembni za prilagoditev nekemu okolju, lahko pomenilo tudi poslovno uspešnost za podjetje, so potrebne še nekatere osebnostne lastnosti menedžerja, kot so samozavest, odprtost, motiviranost, prilagodljivost, želja po spoznavanju novega, optimizem …
- Izkušnje. Menedžerjem, ki že imajo mednarodne izkušnje, je prilagoditev novim pogojem dela in življenja nedvomno lažja kot tistim, ki tovrstnih izkušenj še nimajo.
Vsi našteti dejavniki vplivajo na odzivnost menedžerja v kompleksnem globalnem okolju.
