Te raziskave v ZDA financirajo državne ustanove, natančneje NIH, pri njih pa gre za to, da se DNK smrtonosnega patogena zapakira v nalezljiv, vendar (bojda) manj škodljiv virus; ali pa se smrtonosni virus oslabi z inženiringom v laboratoriju.
Tako dobljena “cepiva” se širijo z ene osebe na drugo tako kot nalezljivi respiratorni virus. Tako bi bilo potrebno cepiti le 5 odstotkov prebivalstva, preostalih 95 odstotkov bi cepivo “ujelo”, ko bi se širilo z osebe na osebo s prenosom v skupnosti.
S to tehnologijo bi se radi izognili “neprijetnostim”, ki jih povzročajo neodzivni državljani, ki se zavedajo škodljivosti cepiv in dejstva, da v resnici niso “izkoreninila” nobene bolezni in se ne bi hoteli cepiti. Zagovorniki tega načina poudarjajo, da bi lahko kampanjo množičnega cepljenja, ki bi običajno zahtevala več mesecev dragih prizadevanj za cepljenje vseh, skrajšali na le nekaj tednov.
Znanstveniki so koncept že preizkusili na živalskih populacijah: leta 2000 so španski raziskovalci sedemdesetim kuncem vbrizgali prenosljivo cepivo in jih vrnili v naravo, kjer so cepivo hitro prenesli na več sto kuncev, s čimer naj bi ustavili izbruh virusa. Evropske države zdaj preizkušajo tehnologijo na prašičih.
Po Covid “pandemiji” kar nekaj raziskovalnih ustanov v ZDA, Evropi in Avstraliji raziskuje možnosti uporabe cepiv, ki se prenašajo sama med ljudmi. Zvezna agencija za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) na primer preučuje to tehnologijo za ameriško vojsko za zaščito pred zahodnoafriško mrzlico lassa, virusom, ki ga na ljudi prenašajo podgane. Poudariti je treba, da za ta projekt ni potrebno pridobiti soglasja vojaških uslužbencev in uslužbenk – torej se to lahko izvede celo brez njihove vednosti ali proti njihovi volji.
Leta 2019 je vlada Združenega kraljestva začela preučevati to tehnologijo za obravnavo sezonske gripe, kljub temu, da so mnogi, ki so se cepili za gripo, šele po tem prvič zboleli za gripo in to v zelo hudi obliki. Raziskovalni dokument britanskega ministrstva za zdravje in socialno varstvo je svetoval, da bi lahko bili univerzitetni študenti očitna ciljna skupina: “Oni itak ne delajo in če jih cepimo, to ne bi povzročilo preveč motenj v ekonomiji. Poleg tega jih ima večina še druge domove, kamor gredo, in tako širijo cepivo.”
Raziskovalci so priznali, da bo nalezljivo cepivo za oslabljeni virus gripe sicer povzročilo nekaj smrtnih primerov, vendar so ocenili, da jih bo manj kot pri izvirnem virusu gripe. Kolateralna škoda pač. V poročilu britanske vlade so zapisali: “Cepiva, ki se sama širijo, so manj smrtonosna, vendar ne nesmrtonosna: še vedno lahko ubijajo. Umrlo bo nekaj ljudi, ki bi sicer živeli, čeprav bo na splošno umrlo manj ljudi.”
Kot pravi pregovor, ne moreš narediti omlete, ne da bi razbil nekaj jajc. Nalezljiva cepiva so naša prihodnost, trdijo njihovi zagovorniki, in se ne razlikujejo od dodajanja fluora v pitno vodo. Poleg tega je za tiste, ki jim je cepljenje neprijetno, potrebnih manj igel.
Vlade po svetu torej financirajo raziskave namensko, laboratorijsko gojenih virusov za ustvarjanje nalezljivih cepiv, ki se širijo sama, in za katere ni potrebna privolitev državljanov. Le kaj bi lahko šlo narobe?
PREBERITE TUDI:
- Slovenski zdravniki: komentar predloga novega Zakona o nalezljivih boleznih
- Nova študija potrjuje, da eksperimentalna Covid ‘cepiva’ zmanjšujejo moško plodnost
- Slovenski zdravniki: Poziv k takojšnji ustavitvi pogojevanja svobode javnega življenja s cepljenjem
