Normalno je občutiti strah pred stresnimi situacijami, kot so na primer razgovor za službo, izpit na fakulteti, obisk zobozdravnika itd. Vendar ko vam strah onemogoča dostojno življenje in se zaradi njega izogibate neprijetnim situacijam, takrat lahko rečemo, da trpite za anksiozno motnjo.
Vsi, ki ste kdaj v življenju trpeli ali trpite za anksioznimi motnjami, se boste našli v vsaj enem od naslednjih stavkov:
- Sedemkrat ste preverili, ali so vrata zaklenjena, ampak še vedno niste prepričani.
- Priprave za odhod v trgovino so enake kot če bi se odpravljali na Triglav.
- Zdi se mi, da se je znamenje na moji levi nogi malo spremenilo (cmok v grlu): »Kaj pa če imam raka?«
- Raje bi petstokrat pospravili svojo hišo kot stali v čakalni vrsti za kino.
- Izogibanje družabnih srečanj je postalo vaš konjiček.
- Večkrat se vprašate, ali vas je doletel infarkt.
- Vsako jutro je muka vstati in začeti nov dan.
- Vseskozi je v vaših prsih prisoten občutek tesnobe.
Ste se našli? Anksiozne motnje so najpogostejša mentalna motnja modernega časa, saj smo konstantno pod stresom, ki lahko vodi v motnje. Ne skrbite – zavedanje, da imate anksiozno motnjo, je prvi korak do popolne ozdravitve, ki je dosegljiva.
Poznamo različne tipe anksioznih motenj, kot tudi različne načine zdravljenj, skoraj vedno pa je potrebno poiskati ustreznega strokovnjaka ter spremeniti način življenja in mišljenja.
Generalizirana anksiozna motnja
Stalna in neobvladujoča zaskrbljenost označuje generalizirano anksiozno motnjo. Ljudje, ki trpijo za to vrsto motnje, so vedno zaskrbljeni zaradi zdravja, denarja, družine ali dela. Pretirana zaskrbljenost mora trajati dalj časa, da jo lahko diagnosticiramo kot bolezen. Tipično za osebe s to motnjo je, da so zaskrbljene tudi ko ni razloga za skrb. Zaskrbljenost jim uničuje kakovost življenja. Ta vrsta motnje je pogostejša pri ženskah, statistika pa kaže, da vsaj 5 % ljudi enkrat v življenju trpi za njo. Zdravljenje je odvisno od posameznika, vendar je velikokrat uspešno.
Simptomi generalizirane anksiozne motnje so:
- zaskrbljenost;
- tesnoba;
- slabost, omotičnost;
- potenje, vročično oblivanje;
- nemir;
- hitra utrujenost;
-
nespečnost …
Socialna anksioznost
Kadar imajo ljudje pretiran in ponavljajoč strah pred javnim nastopanjem, pojavljanjem na družabnih dogodkih, govorjenjem z neznanimi ljudmi in podobno, lahko govorimo o socialni fobiji. Razlog za pretiran strah tiči v strahu pred ocenjevanjem, zato se oboleli izogiba situacijam, kjer bo izpostavljen. Bolezensko ga je strah osramočenja in ponižanja pred drugimi ljudmi. Kadar se situaciji ne more izogniti, se pojavijo fizični simptomi, ki lahko vodijo tudi do paničnega napada.
Ta vrsta anksiozne motnje je za posameznike zelo moteča, saj so zaradi strahu pred mnenjem drugih močno omejeni na vseh področjih življenja. Prizadene okoli 11 % vseh ljudi na svetu. Je ozdravljiva, vendar je potrebno imeti veliko volje.
Panična motnja
Najhujša med vsemi motnjami je panična motnja. Posameznik, ki trpi za to vrsto anksiozne motnje, ima občutek nemoči. Panični napad udari brez opozorila in nenadno. Nikoli ne moremo napovedati, kdaj se bo napad pojavil, lahko pa se ga naučimo obvladovati. Motnja je pogubljajoča, saj lahko ljudje razvijejo agorafobijo (strah pred odprtimi prostori, ki je dejansko strah pred ponovnim paničnim napadom). Prizadeti ne želijo več zapuščati svojega doma, postanejo zaprti vase ter čedalje globlje tonejo v propad.
Simptomi paničnega napada so grozoviti in so zelo podobni srčnemu napadu. Hitro razbijanje srca, rdečica, tresenje, mrzel pot, potenje, strah pred smrtjo, hitro dihanje, mravljinčenje, občutek neresničnosti in bolečine v prsih so le nekateri izmed mnogih pokazateljev paničnega napada. Ker pa ga ljudje ne prepoznajo, velikokrat pristanejo na urgenci. Panični napadi trajajo več minut in se lahko ponavljajo v kratkih intervalih. Posledice napada so boleče, oseba mora poiskati strokovno pomoč, saj so zelo dobro ozdravljivi, čeprav se radi ponavljajo.
PREBERITE TUDI: Baldrijan, zelišče za dober spanec in manj živčnosti
Obsesivno kompulzivna motnja
Ko vsakdanje skrbi in misli postanejo pretirano obremenjujoče in se v posamezniku nenehno ponavljajo, pa jih ne more odmisliti, takrat govorimo o diagnozi OKM (obsesivno kompulzivna motnja). Pri OKM so prisotne obsesije (vsiljive misli, ki jih posameznik ne more odpraviti) in kompulzije (načini, s katerimi poskuša odpraviti vsiljive misli, čeprav brezuspešno).
Najpogostejše obsesije in kompulzije pri obolelih so sledeče:
- Strahovi pred okužbami, virusi, bacili. Kompulzije, ki so posledica teh strahov, so pretirano umivanje, čiščenje in želja po sterilnem okolju.
- Predstave o izgubi nadzora. Kompulzije, ki so posledica, so štetje, preverjanje in ponavljanje.
- Pretirani dvomi, ki povzročijo preverjanje, zasliševanje in prepiranje.
Obsesivno kompulzivna motnja prizadene približno 2,5 % ljudi. Kadar svojih kompulzij oseba ne more izvajati po svojih načrtih, se tesnoba poveča.
Vzroki za anksiozne motnje
Razlog za nastanek anksioznih motenj je neznan, po teoriji pa naj bi bil nastanek motenj povezan s kemičnim neravnovesjem v možganih (nivo serotonina v možganih, ki je poimenovan tudi kot hormon sreče. Prav tako naj bi bile pri nastanku motnje pomembne življenjske okoliščine, stil življenja, premalo aktivnosti, težave iz otroštva, tragični dogodki ipd.
Odpravljanje anksioznih motenj
Anksiozne motnje so razmeroma dobro ozdravljiva skupina motenj. Zdravimo jih s psihoterapijo, v primerih, ko je situacija resnično huda, lahko simptome ublažimo z zdravili, vendar se morate zavedati, da si s tem pomagate le začasno. Zdravila, ki so uporabljena pri anksioznih motnjah, so inhibitorji ponovnega privzema serotonina – vrsta antidepresivov, ki delujejo, vendar začnejo delovati šele po nekem obdobju jemanja. Kadar so anksiozne motnje v akutni fazi lahko zdravnik (psihiater) predpiše tudi pomirjevala, ki pa niso rešitev, saj se lahko hitro razvije odvisnost. Prava pot za odpravo motenj je vsekakor psihoterapija, pri kateri s terapevtom odpravljate vzroke za nastanek motnje.
Seveda brez spremembe življenjskega sloga zdravljenje ne bo uspešno. Začnite živeti zdravo življenje z ustrezno prehrano in veliko aktivnosti. Če ste kadilec, se odpovejte nezdravi razvadi, saj spodbuja občutek tesnobe.
Najbolj pomembno pri anksioznih motnjah je zavedanje, da niste sami. Z motnjami ima težave veliko število oseb – med njimi so lahko tudi vaši prijatelji, vendar o zadevi ne želijo govoriti, saj so psihične težave še vedno tabu tema. Bodite drugačni, pogovarjajte se, zaupajte svoje težave svojim družinskim članom in bližnjim prijateljem, ne sramujte se jih in ne zapirajte se vase. Poiščite si strokovno pomoč in izobražujte se o svoji bolezni – več, kot boste o njej vedeli, prej jo boste lahko premagali.
PREBERITE TUDI: Pomanjkanje teh 6 hranil lahko povzroči simptome depresije
Poznate nekoga, ki ima anksiozno motnjo, sami pa imate to srečo in se nikoli niste srečali s temi težavami? Bodite dober prijatelj. Poskusite pomagati, vendar ne bodite neučakani in nepotrpežljivi. Prisluhnite osebi in ji ne pametujte (sploh pa ne s stavkom: »Strah je votel, okrog in okrog ga pa tako nič ni.«) Oseba se sama zaveda svojih težav, vendar pomagati si žal ne more in tudi vi ji ne morete pomagati drugače kot z veliko mero potrpežljivosti in razumevanja.
Želim vam čim manj strahov!
