ZPS in Gozdarski inštitut Slovenije sta pred začetkom kurilne sezone preverila kakovost drv in peletov. Rezultati so spodbudni: večina testiranih peletov in vsa testirana drva so kakovostni. Potrošnike pa še vedno čakajo pasti pri označevanju količine, kakovostnih razredov in porekla lesa.
Pred začetkom kurilne sezone sta Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Gozdarski inštitut Slovenije ponovno preverila kakovost lesnih goriv na slovenskem trgu. Letošnji rezultati so spodbudni. Pri 22 testiranih vzorcih lesnih peletov je bila velika večina ocenjena kot kakovostna, le en vzorec je zaradi preslabe mehanske obstojnosti dobil slabšo skupno oceno. Tudi pri testu suhih bukovih drv so bili rezultati na splošno zelo dobri, pri vseh vzorcih je bila izmerjena tudi ustrezna vsebnost vode.
Kljub temu testi opozarjajo na težave, s katerimi se potrošniki srečujejo pri nakupu. Pri drveh je še vedno precej zmede pri navajanju količine, pri peletih pa so med drugim ugotovili pomembna odstopanja med deklarirano in dejansko maso nekaterih vreč.
Suha drva so res suha, a koliko jih je na paleti?
Na letošnjem testu so preverili 11 vzorcev bukovih drv, ki so jih kupili v trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih. Sedem vzorcev je bilo pakiranih na paletah, štirje pa v manjših pakiranjih, škatli in vrečah. Vsa testirana drva so imela manj kot 20 odstotkov vode, kar je pomembno za učinkovito in čim bolj čisto zgorevanje.
Najbolje so se med drvmi na paletah odrezala drva ponudnika Ogrejem.si (Pros-Bio), oceno najboljše kakovosti pa so dobili še vzorci ponudnikov Za topel dom, Bioles Horizont in drvadostavanadom.si (Pelikan Bar). Najboljše kakovosti so bili tudi trije vzorci drv v vrečah.
Vlažnost torej letos ni bila težava. To je pomembno, saj se pri kurjenju vlažnih drv del energije porabi za izhlapevanje vode, temperatura v kurišču se zniža, zgorevanje je slabše, izkoristek naprave pade, nastane pa lahko tudi več onesnaževal in saj. V skladu z veljavnimi zahtevami mora biti delež vode v naravnem lesu in lesnih ostankih manjši od 20 odstotkov.
Več težav so imeli z označevanjem količine. Ponudniki uporabljajo različne enote, med drugim kubični meter (m³) in prostorninski meter (prm), nekatere palete pa so označene zgolj z merami. Za potrošnika je zaradi tega primerjava ponudb otežena. En kubični meter ustreza približno 1,4 prostorninskega metra zloženih drv, zato enaka številka na embalaži še ne pomeni enake količine lesa.
»Potrošnik pri nakupu drv ne bi smel potrebovati kalkulatorja in znanja o različnih merskih enotah, da bi ugotovil, katera ponudba je ugodnejša. Od ponudnikov pričakujemo jasne, poenotene in med seboj primerljive informacije o količini drv. Rezultati letošnjega testa so sicer spodbudni, vendar je prav označevanje področje, na katerem je še veliko prostora za izboljšave,« poudarja Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS.
Test je opozoril tudi na druge pasti. Pri enem vzorcu so odkrili znake plesni, pri drugem pa tako velike razlike v dolžini polen, da ga glede na zahteve standarda ni bilo mogoče uvrstiti v noben dolžinski razred. Posebej velja opozoriti tudi na oznako »A1«: ta sama po sebi še ne pomeni, da drva ustrezajo kakovostnemu razredu A1 po standardu SIST EN ISO 17225-5:2021. Jasno mora biti navedeno, na kateri standard in zahteve se oznaka nanaša.
Pri peletih skoraj brez pomanjkljivosti
Rezultati testa 22 vzorcev lesnih peletov so še bolj spodbudni. Velika večina je bila kakovostnih, le en vzorec je zaradi preslabe mehanske obstojnosti dobil skupno oceno pomanjkljivo.
Preverjali so vsebnost vode, mehansko obstojnost, pepel in gostoto nasutja ter prisotnost anorganskih onesnažil. Pri nobenem vzorcu niso bile presežene mejne vrednosti za preverjana onesnažila, vsi vzorci pa so pri tem merilu dobili zelo dobro oceno.
Kakovost peletov ni pomembna samo za učinkovito delovanje peči. Peleti slabše kakovosti se lahko bolj drobijo, vsebujejo več pepela ali vlage in povzročajo več težav pri dovajanju goriva ter zgorevanju. Posledica so lahko večja poraba, več ostankov v peči in več izpustov.
15 kilogramov ni vedno 15 kilogramov
Pri letošnjem testu so posebno pozornost namenili tudi dejanski masi peletov. Pri dveh vzorcih je bila izmerjena masa posamezne vreče kar sedem oziroma devet odstotkov manjša od deklariranih 15 kilogramov. To pomeni približno kilogram oziroma celo več kot kilogram manj peletov, kot bi jih potrošnik pričakoval.
Pri primerjavi cen zato ni dovolj pogledati samo cene vreče. Za 15-kilogramsko vrečo so letos odšteli od pet do osem evrov, kakovost pa ni bila nujno sorazmerna s ceno. Potrošniku se zato bolj splača primerjati dejansko kakovost, količino in ceno, ne pa sklepati, da je dražji izdelek samodejno boljši.
Certifikat ENplus ne pomeni nujno trajnostnega lesa
Vsi letošnji vzorci peletov so imeli na vreči natisnjen certifikat. Najpogostejši je ENplus, ki je predvsem certifikat tehnične kakovosti in sledljivosti peletov. Ne zagotavlja pa, da je les, iz katerega so peleti izdelani, pridobljen iz trajnostno gospodarjenih gozdov.
Za informacije o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi so pomembne druge oznake, na primer FSC, to so našli le na enem vzorcu, in PEFC, dodatno informacijo predstavlja tudi navedba geografskega porekla lesa oziroma peletov.
Kakovostno gorivo je pomembno, vendar ni dovolj
Lesna biomasa je obnovljiv vir energije in ima v Sloveniji pomembno vlogo pri ogrevanju gospodinjstev. Vendar oznaka »obnovljiv« ne pomeni, da je kurjenje lesa brez vplivov na okolje. Pri zgorevanju nastajajo trdni delci in druga onesnaževala, na njihovo količino pa pomembno vplivajo kakovost goriva, kurilna naprava in predvsem način kurjenja.
»Tudi najbolj kakovostno gorivo ne more nadomestiti neustrezne ali zastarele kurilne naprave. Za čim manjše emisije so potrebni kakovostno in ustrezno suho gorivo, pravilno dimenzionirana in vzdrževana kurilna naprava ter pravilno kurjenje. Kurjenje vlažnih drv ali tlenje z omejenim dovodom zraka ni varčnejše – zaradi nepopolnega zgorevanja je izkoristek slabši, hkrati pa nastaja več onesnaževal,« opozarja Boštjan Okorn z ZPS.
Pomembno je tudi redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika ter upoštevanje navodil proizvajalca glede ustreznega goriva.
Ministrstvo: emisije zmanjšujmo že pri viru
Na Ministrstvu za okolje in prostor RS poudarjajo pomen pravilnega in odgovornega ogrevanja z lesno biomaso: »Pred začetkom kurilne sezone želimo na ministrstvu za okolje in prostor opozoriti na pomen pravilnega in odgovornega ogrevanja z lesno biomaso. V zimskem času so emisije iz malih kurilnih naprav pomemben vir onesnaženosti zraka, zlasti z delci in benzo(a)pirenom, zaradi geografskih in meteoroloških značilnosti Slovenije pa so pogoji za redčenje emisij pogosto neugodni. Zato je toliko pomembneje, da emisije zmanjšujemo že pri viru, in sicer z rednim pregledovanjem in čiščenjem kurilnih naprav, pravilnim načinom kurjenja ter uporabo ustreznega in kakovostnega goriva. S pravilnim ravnanjem zmanjšujemo onesnaževanje zraka, varujemo svoje zdravje in okolje, izboljšujemo izkoristek goriva in s tem privarčujemo denar ter prispevamo k večji požarni varnosti.«
Na ministrstvu dodajajo, da želijo potrošnikom zagotoviti čim bolj zanesljive informacije o izbiri kakovostnega goriva, zato so finančno podprli primerjalni test lesnih peletov in drv, ki ga je ZPS izvedla v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. Rezultati testa so zato javnosti dostopni brezplačno.
ZPS nasveti
Pri nakupu drv preverite predvsem vsebnost vode, količino in način njenega navajanja ter dolžino polen. Pri peletih poleg kakovosti preverite certifikat, poreklo lesa in dejansko količino v vreči. Pri obeh vrstah goriva pa ne pozabite, da je za čistejše in učinkovitejše ogrevanje poleg kakovostnega goriva nujna tudi kakovostna, ustrezno vzdrževana kurilna naprava in pravilno kurjenje.
Dostop do obeh testov je brezplačno dostopen tukaj; test bukovih drv tukaj.
