Naravna in sintetična zdravila

Verjetno poznate vsaj enega človeka, ki se zdravilom izogiba v velikem loku, ali pa ste to morda kar vi. To so na primer ljudje, ki raje trpijo neznosne glavobole, kot pa da bi hitro in učinkovito olajšali glavobol z enim izmed zdravil brez recepta. “Samo kemije ne!”, je stavek, ki ga boste iz njihovih ust pogosto slišali. Nasprotno pa bodo z velikim navdušenjem pograbili vsak v prosti prodaji dostopen (ali celo doma narejen) rastlinski pripravek, pa naj bo to čaj, sirup, kapljice ali kaj drugega.

Zakaj je pri ljudeh tako prisoten odpor do “kemijsko pridelanih” zdravil, rastlinske pripravke pa bodo vzeli kadarkoli, brez zadržkov? Je res vse naravno popolnoma nedolžno, kaj naravno pravzaprav sploh pomeni? So “naravna” zdravila vedno neškodljiva in jih lahko jemljemo brez ovir? Pa poglejmo.

Najprej za razumevanje delovanja vseh zdravil poglejmo, kaj sploh je zdravilo in kakšne učinke ima. Zdravilo je farmacevtski pripravek (v obliki tablete, kapsule, sirupa, injekcijske raztopine itd.), ki vsebuje zdravilno učinkovino. Zdravilna učinkovina pa je kemijska snov, ki v telesu sproži specifičen fiziološki odziv. Večinoma (izjem je zelo malo) zdravilne učinkovine delujejo na proteine (beljakovine) v telesu, najpogostejše take proteinske tarče pa so encimi, receptorji, ionski kanali in prenašalci.

Človek je že od nekdaj poznal in uporabljal naravne rastlinske pripravke. Rastline so bile pač vedno na voljo in skozi generacije se je oblikovalo široko znanje o delovanju vsakovrstnih rastlin, ki se jih je dalo najti v posameznem geografskem okolju. Večinoma je šlo za izdelavo rastinskih ekstraktov, ki so se uporabljali kot napitki ali tinkture. V začetku 19. stoletja pa se je začela razvijati sintetična organska kemija. Prva molekula, ki so jo sintetično pridobili v laboratoriju, je bila prav molekula morfija, ki pa so jo pridobili iz naravnega vira le-tega, to je opija. Kmalu so morfiju sledile še druge substance in postalo je jasno, da so za učinke, ki so jih rastlinski pripravki imeli na človeški organizem, odgovorne molekule – zdravilne učinkovine, ne pa neke skrivnostne, napol magične življenjske sile, ki bi jih te rastline vsebovale in ki so jim zdravilne učinke pripisovali pred tem. Tako iz razvoja farmakologije kot znanosti vidimo dragocen podatek: zdravilno delovanje rastlin gre pripisati zdravilnim učinkovinam, ki jih rastline vsebujejo. Tudi sintetično pridobljena zdravila vsebujejo zdravilne učinkovine, ki v telesu sprožijo fiziološki odziv. Torej iz tega sledi, da so s kemijskega stališča delovanja zdravila iz naravnih pripravkov enaka sintetično pridobljenim zdravilom.

Razen v primeru, da človek rastline sam nabira, suši ter kasneje iz njih izdela rastlinski pripravek, se moramo zavedati, da imajo tudi v lekarnah in specializiranih prodajalnah kupljeni rastlinski pripravki v sebi določen delež “kemije”. Iz rastline je namreč treba izolirati najprej tisti del rastline, ki ima želeno delovanje, nato iz dela rastline pridobiti ekstrakt, ki se ga očisti primesi in nečistoč, nato pa se vse skupaj s pomožnimi snovmi (v primeru npr. kapljic je to lahko voda, etanolna raztopina, raztopina glukoze ipd.) oblikuje v končno farmacevtsko obliko, ki je primerna za jemanje. Že res, da je pri rastlinskih pripravkih torej začetna stopnja (rastlina) naravna, vendar tej stopnji sledijo druge, opravljene v laboratorijih, torej težko rečemo, da so rastlinski pripravki popolnoma “naravni” in da v njih ni nič “kemijskega”. Kar govori rastlinskim pripravkom v prid, pa je nedvomno dejstvo, da imajo praviloma manj specifično delovanje od sintetičnih učinkovin, zaradi česar imajo tudi manj neželenih stranskih učinkov.

Česa se ljudje tako bojijo pri sintetičnih zdravilih, kaj je ta “kemija”, ki jo vsi omenjajo in se ji želijo izogniti v velikem loku? Zavedati se moramo, da so standardi, ki zadevajo zdravila, vsako leto strožji. Nad njimi se v vsaki stopnji preizkušanja, sinteze, procesa izdelave ter po sprostitvi na trg vršijo izredno strogi testi. Geslo vsakega novega zdravila je: varnost, kakovost, učinkovitost. Zato so tozadevni predsodki in strahovi popolnoma odveč. Dejstvo je tudi, da imajo sintetična zdravila visoko stopnjo specifičnosti, zaradi česar je njihov učinek želen, stranskih učinkov pa kar se le da malo (seveda so razlike med posameznimi skupinami zdravil). Nihče ne pravi, da je dobro tablete goltati kar po tekočem traku in brez pravega razloga, dobro pa je vedeti, da je (s stališča fiziologije) npr. glavobol bolje lajšati z analgetikom kot pa več ur ali celo dni trpeti bolečine zaradi njega.