Na izlet po Sloveniji: Kostanjevica na Krki

Pa je prišel dan za naslednji izlet. Kakšno srečo imamo, da je tako lepo poletje in lahko praktično vsak vikend izkoristimo za skok v naravo ali pa ogled kakega mest(ec)a. Tako sem se odločila, da bo moj naslednji izlet v Kostanjevico na Krki.

 

V vožnji sem neizmerno uživala

 

V prijetno ohlajenem avtu Peugeot 208 in ob zvokih svoje najljubše glasbe, ki mi je igrala preko BlueTootha, sem se odpeljala proti Kostanjevici. Okoliške vasice in prelepa narava s hribčki in grički v daljavi so me navdajali s prav izvrstnim počutjem. Narava ima res neverjeten vpliv na nas, prav v optimistično in pomirjeno razpoloženje nas spravi! Res pravi zen. Še sama ne vem kdaj in že sem prispela v Kostanjevico.

 

Kostanjevica na Krki je nadvse ljubko malo mestece – oz. skoraj bi lažje rekla mestno urejena vasica – katere posebnost je v tem, da leži na umetno ustvarjenem otoku na reki Krki. Vzdevek Kostanjevice je tudi 'dolenjske Benetke'. Že nekaj stoletij sodi med najpomembnejša kulturna središča Dolenjske, ta razvoj pa se je pričel z ustanovitvijo Cistercijanskega samostana Fons Beatae Mariae, ki ga je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim. Po tem so Kostanjevico prvič omenili kot mesto leta 1252, v samostanu pa ima danes v njem svoj sedež Galerija Božidar Jakac. Tudi okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva.

 

 

Mehka dolenjska pokrajina s Krko, vinorodnimi griči, med katerimi se vije Podgorjanska vinska cesta, vabi ribiče, lovce, pohodnike, ljubitelje redkih ptic in preprosto ljubitelje vsega lepega, da jo obiščejo in se naužijejo njene lepote. Tudi če ste ljubitelj jam, ne boste razočarani, saj je tam turistično urejena Kostanjeviška jama.

 

 

Že ko sem se preko mostička pripeljala v – oz. natančneje bi bilo na – Kostanjevico, me je takoj presenetila mirnost, spokojnost mesta. Nobenega vrveža, drvenja, trume ljudi in trgovine na vsakem koraku, kot smo vajeni v Ljubljani. Pravzaprav deluje, kot da to malo mestece spi, saj nikjer ni bilo videti nikogar. Po le nekaj metrih sem na desni zagledala majhen lokalček s teraso, kjer je celo sedelo nekaj ljudi, in se odločila, da se usedem. Edini parkirni prostor je bil malce tesen, a z majhnim in okretnim Peugeotom 208 je bilo parkiranje mala malica.

 

Pred spomenikom vsem materam

 

Tako sem sedela v prijetni senci in rahlem pihljanju vetra in občudovala to ljubko, staro mestece, nato pa sem se odpravila malo naokoli. Mestece je res majhno, saj sem bila le nekaj metrov od drugega mosta, s katerega se po drugi strani odpelješ s Kostanjevice. Sprehodila sem se po njem in levo in desno na lepo urejenih bregovih reke Krke je bilo lepo število navdušenih kopalcev, ki so se na ta vroč poletni dan hladili kar v vodi. "Škoda, da nimam kopalk," sem si mislila, kajti res nisem pričakovala, da je Krka tako čista in okolica tako lepo urejena. Tako sem le občudovala čudovito naravo in prav čutila, kako si 'polnim baterije'.

 

Komaj sem čakala, da se spet odpeljem!

 

Nato sem se malo sprehodila še po mestecu in okolici ter se odpeljala do zelenice, kjer stoji spomenikom vsem materam. Kamorkoli sem šla – povsod je bilo mirno in spokojno. Še kopalci niso bili nadležno glasni, temveč skorajda neslišni. Vrnila sem se do svojega Peugeojčka, kjer sem opazila dva mimoidoča, kako sta hodila okoli njega, ga gledala in nekaj komentirala. Prav fajn se mi je zdelo. Ha!

 

Usedla sem se in odpeljala ter ves čas poti neizmerno uživala v s soncem obsijani naravi. "Oh, ko bi lahko ustavila čas!" sem si mislila. No, žal ga nisem mogla, sem se pa odločila, da grem še na en izlet. Tokrat v malo drugo smer … proti Gorenjski, vendar nekam, kjer še nisem bila ali vsaj že zelo dolgo ne. Ko sem se takole vozila in razmišljala, kam bi lahko šla, se mi je že utrnilo nekaj idej in prijetno utrujena sem na koncu poti domov že vedela, kam jo 'mahnem' naslednjič.