Multipla skleroza je nevrološka bolezen. Je zelo pogosto obolenje, o katerem ni veliko znanega, zato je bolezen zelo nepredvidljiva. Je avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema, kjer bolnikov obrambni sistem napade možgane. Ob tem propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken in posledično oslabijo mišice.
Simptomov je več, ki se med seboj razlikujejo, a so tako pogosti, da veliko pacientov niti ne prepozna, da gre za multiplo sklerozo. Diagnozo lahko postavi le zdravnik. Bolezen lahko poteka zelo različno, odvisno predvsem od mesta okvare oz. položaja vnetnega žarišča v možganih. Simptomi niso specifični, med najpogostejše sodijo težave s hojo, težave z vidom, šibkost, slabo ravnotežje in težave z govorjenjem in spominom. Možni so tudi mravljinčenje, utrujenost in bolečine.
PREBERITE TUDI: Bolezni ščitnice
Simptomi
- utrujenost;
- motnje občutljivosti;
- mravljinčenje;
- otrpelost;
- težave z ravnotežjem;
- mišična zakrčenost;
- motnje vida;
- bolečine;
- vrtoglavica;
- težave s spolnostjo;
- težave z odvajanjem vode;
- nihanje razpoloženja;
- zaprtje.
Občutek utrujenosti je eden najpogostejših simptomov. Pojavi se pri 80 % ljudi z multiplo sklerozo in lahko traja tudi več mesecev. Lahko gre za neprekinjeno utrudljivost ali za zaporedna poslabšanja in izboljšanja. Pogosto bolniki tožijo tudi zaradi otrplosti in mravljinčenja. Zaradi motenega prevajanja živčnih signalov oslabijo marsikatere mišice, zato se lahko pojavijo tudi težave s koordinacijo oz. ravnotežjem med hojo, celo do težav s prijemanjem in držanjem predmetov.
Mišična zakrčenost ali spasičnost je najpogostejša v nogah. Vsi vemo, kako je, če nas na določenem delu telesa zagrabi krč, in poznamo te neprijetne občutke. Pri bolnikih, ki se soočajo z multiplo sklerozo, so te občutki mnogo hujši. Taka zakrčenost je lahko stalna in povzroči nenadzorovano premikanje udov ali popolno zvitje telesa v krč. To je eden izmed simptomov, ki najbolj prizadane kakovost življenja, saj vpliva na hojo, sedenje in ležanje in prinaša hude bolečine. Eden prvih simptomov, ki se pokažejo, so zagotovo motnje vida.
Dvojni in zamegeljeni vid ali nehoteni ritmični gibi oči. Zaradi vseh navedenih simptomov, ki bolniku otežujejo življenje, se seveda lahko pojavi depresija ali anksioznost. Čustvene in psihološke težave se pojavijo kot odgovor na bolezen, kar je logična posledica. Razdražljivost in nihanje razpoloženja sta manj prisotna, a prav tako uničujoča. Pojavijo se lahk otudi vedenjske težave, težave pri vzdrževanju pozornosti, tavanje uma, slabši spomin, in težek govor.
Multipla skleroza
Najpogostejša je recidivno-remitentna multipla skleroza. Ta se pojavi predvsem pri mladih, pri starejših pa je pogostejša primarna oblika, pri kateri bolezen ves čas napreduje. Pri recidivno-remitentni so t.i. zagoni (napadi), kar pomeni pojav novih simptomov, ki trajajo najmanj dan in se pojavijo po dolgem premoru. Pri 50% pacientov se ta prvotna stopnja razvije v sekundarno po približno 6-7 letih. Primarna multipla skleroza nima učinkovitih zdravil, zdravila, ki obstajajo so namreč bolj učinkovita na začetku, ko je process vnetni in zato lažje zdravljiv.
Kasneje, ko celice začnejo propadati, pa je zdravljenje nemogoče. Bolezni se ne da zdraviti ali ustaviti, znanosti pa uspeva, da izdelujejo zdravila, ki simptome blažijo in upočasnijo bolezen. Zdravila so bila včasih samo v obliki injekcij, zdaj pa so na voljo tudi tableti, ki so bolnikom mnogo bolj prijazni. Multipla skleroza danes še ni ozdravljiva, različna zdravljenja poskušajo upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati resnost in pogostost napadov, lajšati simptome in izboljšati oz. ohraniti kakovost življenja. Pomaga tudi fizioterapija.
Diagnoza bolezni in bolnikov odziv
Ko je bolezen diagnosticirana, veliko bolnikov občuti obup in občutek, da je življenja konec. Pomembno je sprejeti zdravstveno stanje in bolečino predelati ter se naučiti živeti z boleznijo. Kadar je bolezen zgodaj odkrita, je pomembno, da bolnik ne obupa in še naprej živi življenje, kot do sedaj. Vsekakor je situacija žalostna in težka za bolnike in za njihove svojce.
Preventiva in terapija proti multipli sklerozi
Multiple skleroze zaenkrat še ne znamo pozdraviti ali preprečiti. Lahko pa vplivamo na napredovanje bolezni in zmanjšanje števila napadov (zagonov). Pripoorčljivo je izogibanje večjim psihičnim in fizičnim naporom in s tem paziti, da ne razdražimo imunskega sistema. Različne okužbe namreč lahko sprožijo zagon bolezni. Pomembna je raznovrstna hrana z dovolj vitamini in izogibanje pretirani vročini. Pomembno je, da ima bolnik ob sebi svojce in njihovo podporo ter dovolj gibanja in vzdrževanje fizične kondicije.
Po nekaterih ocenah naj bi se po svetu spopadalo z multiplo sklerozo več kot poltretji milijon prebivalcev. Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti, ko je večina bolnikov še na vrhuncu svojih moči, pogosteje obolevajo ženske. Na razvoj bolezni vplivajo tako dedni dejavniki kot vplivi iz okolja.
