Motnje hranjenja pogostejše v izobraženih družinah

… nevarnosti, da bodo zbolele in bile zdravljene zaradi katere izmed motnenj hranjenja kot deklice, katerih starši so imeli zgolj osnovno šolo. Riziko je bil kar šestkrat večji, če so bile že njihove babice (po materini strani) visoko izobražene. Ta nevarnost je še toliko večja, če gre za deklice, ki jim gre v šoli zelo dobro.

V raziskavi, ki je bila objavljena tudi v American Journal of Epidemiology, je sodelovalo več kot 13.000 žensk, rojenih na Švedskem v letih med 1952 in 1989. Pokazala je, da višja, kot je bila izobrazba staršev in starih staršev, bolj so bile deklice podvržene motnjam hranjenja (anoreksija, bulimija …) in nevarnosti, da zaradi njih pristanejo v bolnišnici. Podobno je riziko naraščal skupaj z ocenami, ki so jih deklice imele v šoli. Večina teh deklic kljub izobraženosti družin in dobrim ocenam sicer ni bila nikoli zdravljena zaradi motenj hranjenja; med 13.376 deklicami je bilo hospitaliziranih le borih 55.

Raziskovalci menijo, da je razlog najverjetneje v tem, da so bile te deklice pod precejšnjim pritiskom, da morajo uspeti, kar se pokaže v obsesiji kontrole nad prehranjevanjem in svojo telesno težo.
Poleg tega so deklice, ki so pod pritiksom, da morajo uspeti in so zelo uspešne, veliko bolj podvržene osebnostnim težavam kot je npr. perfekcionizem. Te jih naredijo še bolj dovzetne za motnje hranjenja. Raziskovalci so mnenja, da vse našteto v kombinaciji s slabo samopodobo in občutkom, da niso dovolj dobre in uspešne ter da ne izpolnjujejo pričakovanj, igra ključno vlogo pri nastanku bolezni kot sta anoreksija in bulimija.

Zato raziskovalci menijo, da bi morali biti starši zelo pozorni na morebitne znake motenj hranjenja, kot so npr. preskakovanje obrokov, redno odhajanje v kopalnico takoj po obroku ali izgubljanje telesne teže brez kakšnega vidnega ali znanega razloga. Kajti zgodnje odkrivanje zelo poveča možnosti ozdravitve.